Turizem na nulo, spletna prodaja kvišku

Tea Maherl je Mariborčanka, ki že tri leta živi na španski Ibizi. Preden je prišla na Baleare, kjer ima agencijo za digitalni marketing, je dve leti živela na indonezijskem Baliju in celo ducat let v Avstraliji. Španija je za ZDA druga država sveta, ki jo je epidemija novega koronavirusa najbolj prizadela. Okužene štejejo v stotisočih, včeraj 272.646, od tega je za covidom-19 kritično bolnih 1376, mrtve v deset tisočih, 27.321, testiranja v milijonih, 2,467.761.

​Strožje kot v Sloveniji

"Na srečo je bilo na našem otoku le malo okužb, morda 165, ducat ljudi je umrlo. Takoj so nam prepovedali gibanje, ukinili civilni letalski in ladijski promet. Po teh prometnicah je prihajala samo oskrba, z Ibize pa so z letali na najrazličnejše načine oziroma po nenavadnih, dolgih rutah domov spravljali turiste. Prijatelj pa je s punco, ko sta prispela ob izbruhu krize iz Mehike, moral v karanteno za dva tedna v tukajšnjo bolnišnico. Najhuje je bilo v Španiji konec marca in v začetku aprila. Prebivalci smo se morali strogo držati izolacije. Ljudi pa je pred tem zajelo panično nakupovanje. V trgovinah je naenkrat zmanjkalo najosnovnejših živil. Največja drama je bila seveda s toaletnim papirjem. Ven smo smeli le po najnujnejše potrebščine v še odprte živilske trgovine ali pa v lekarne oziroma, če je kdo od tvojih potreboval pomoč. Mesec in pol smo bili vsi na Ibizi v domači karanteni, v svojih izbah. Po 20. uri pa sploh ni smelo biti na ulicah nikogar več. To sta strogo preverjali tako lokalna policija kakor guardia civil."
Kazni za tovrstne prekrške so se začele pri 300 evrih, nato je šlo z globami samo še navzgor. "Vendar so bili ljudje zelo ozaveščeni. Kljub temu so na gradbiščih smeli še kar dolgo časa delati. Ker pa se okužba ni in ni umirila, so sčasoma prepovedali tudi to. Večinoma so tako ljudje, če so lahko, delali od doma. Toda Ibiza vsa živi od turizma, prepovedano pa je bilo prehajanje celo med mestnimi četrtmi in občinami. Plaže so še zdaj zaprte. V avtu se je lahko vozil samo en človek, s seboj ni smel imeti niti partnerja iz istega gospodinjstva. Tudi v trgovino je lahko šel le eden za vso družino. To je bilo še strožje kot v Sloveniji." Pove, da je v začetku primanjkovalo tudi zaščitne opreme za zdravstvene delavce, ki pa so v epidemiji izkazali neverjeten pogum: "Moj prijatelj, očesni kirurg, se je znašel. Za maske, rokavice in razkužila je povprašal v turističnih podjetjih, ki so potem to opremo izročila bolnišnicam."

​Diskoteke čez poletje zaprte

Turizem na Ibizi in v Španiji bo utrpel nepopravljivo škodo. "Da, na Ibizi se turistična sezona začne že z veliko nočjo oziroma s prvim majem. Turistični delavci so pesimistični, sočustvujem z njimi. Lokalne oblasti navijajo, da bi turiste spustili na Baleare že s prvim junijem, kajti turistične kapacitete so prazne. Cene nameravajo tudi poleti ostati predsezonske. Dve Nizozemki sta pred epidemijo prišli sem, da bi našli delo v turizmu, pa sta obtičali brez dela in tudi domov se še ne moreta vrniti. Njima vlada seveda ne bo pomagala s kakšno finančno injekcijo. Sedaj so se odprle gostinske terase, a mnoge so ostale zaprte, saj lastniki ne morejo plačati osebja, ker tujih gostov ni. Že vemo, da bodo celo poletje na otoku ostale zaprte slovite diskoteke. Tudi otroci imajo pouk na spletu in v šolo ne bodo šli pred septembrom. Hudo je za zaposlene, ki se počasi vračajo na delo, vrtci pa ostajajo zaprti."
Tea Maherl pove, da so cene nepremičnin na otoku strmo padle, prav tako najemnine. "V moji branži pa se je promet enormno povečal. Nekateri moji klienti so v primerjavi s februarjem marca in aprila imeli tudi do 1000 odstotkov več prometa. Ljudje so na veliko naročali po spletu, raznašalci hrane so imeli polne roke dela. Zdaj ukrepe že blažijo. Od ponedeljka je dovoljena enourna rekreacija na dan, čeprav ne vem, kako to preverijo. Skratka, odrasli se smejo s športom ukvarjati od 6. do 10. ure zjutraj, nato gredo eno uro na sprehod starejši, po tem pridejo na vrsto družine z otroki, ki so lahko eno uro zunaj med 12. in 20. uro, potem pa do 23. ure spet samo odrasli posamezniki. Vsi pa lahko gremo med tem še zmeraj v trgovino. To se mi zdi malo smešno. Kakor tudi to, da se ne smeš kopati, lahko pa športno plavaš z očali in kopalno kapo. Ne smeš pa se sončiti oziroma poležavati ali sedeti na plaži, tudi če si sam."
Več kot 3200 Špancev, ki so v epidemiji izgubili kakšnega od svojcev, je sedaj proti vladi Pedra Sancheza napovedalo skupinsko tožbo, češ, da je z omejevalnimi ukrepi pričel prepozno. Tea Maherl: "Ah, ko se zgodi kaj hudega, zmeraj iščemo krivca. Je bilo prepozno ali ne, težko sodim. Takrat nihče v Evropi ni vedel, kaj se lahko zgodi. Za pustno soboto sem bila s tremi italijanskimi prijatelji v Madridu na karnevalu. Italijani so meje zaprli naslednji ponedeljek. Ampak jaz bi se lahko bila okužila že dva dni prej, kajne?"