Ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzija je na sinočnjem izrednem zasedanju Varnostnega sveta v New Yorku zagotovil, da bo Rusija nadaljevala z napadi na Ukrajino, dokler Kijev ne bo sprejel "realističnega" pristopa do pogajanj. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v video nagovoru ruske napade označil za zločin proti človeštvu.
Rusija se je po nizu porazov na bojiščih odločila za raketne in bombne napade na ukrajinsko civilno energetsko in drugo infrastrukturo, zaradi česar je Evropski parlament v sredo Rusijo razglasil za državno podpornico terorizma. Nebenzija v New Yorku niti ni skrival, da ruske sile napadajo "infrastrukturo".
Rusijo obsodili tudi nekateri drugi veleposlaniki znotraj VS ZN
"Eden od ciljev posebne vojaške operacije je spodkopati bojne zmogljivosti ukrajinske vojske. In to bomo dosegli z vojaškimi sredstvi, dokler režim v Kijevu ne sprejme realističnega pristopa, ki bo omogočil ureditev težav, zaradi katerih smo sploh sprožili posebno vojaško operacijo," je trdil Nebenzija, ki se je spet pritožil, da je Zelenski na zasedanju sodeloval prek video povezave in dejal, da bi ga rad videl v New Yorku v živo.
Zelenski je ob tej priložnosti še enkrat več javno obsodil napade ruskih sil. "Ko temperature padejo pod ničlo in so milijoni brez energije, ogrevanja in vode, je to več kot očiten zločin proti človeštvu," je dejal.
Francoski veleposlanik Nicolas de Riviere je napade na energetski sistem Ukrajine označil za jasno kršitev humanitarnega prava. "Cilj je jasen: v luči vojaških porazov, sejati grozo. Nadaljevanja tega ne moremo prenašati," je dejal Francoz.
Poljska predlaga namestitev nemških protiraketnih sistemov v Ukrajini
Poljska je v sredo predlagala, da bi nemške protiraketne sisteme Patriot, ki jih je Berlin Varšavi ponudil po nedavni eksploziji rakete blizu ukrajinske meje, namestili v zahodno Ukrajino. Kijev je predlog že podprl, poroča poljska tiskovna agencija PAP.
"Po nadaljnjih raketnih napadih Rusije (na Ukrajino) sem nemško stran prosil, naj baterije Patriot, ki jih je ponudila Poljski, raje preda Ukrajini, ki naj jih razporedi na svoji zahodni meji," je na Twitterju zapisal poljski minister za obrambo Mariusz Blaszczak.
Tiskovni predstavnik poveljstva ukrajinskih zračnih sil Jurij Ihnat je v odzivu na poljsko pobudo dejal, da bi namestitev sistemov Patriot na zahodu Ukrajine okrepila varnost zračnega prostora Ukrajine in celotne Evrope, navaja PAP.
"To je vprašanje za naše partnerje, kakšne ukrepe so pripravljeni sprejeti za obrambo ukrajinske meje in ukrajinskega ozemlja ter Evrope, za zagotovitev varnosti zračnega prostora na obrobju Evrope," je sporočil Ihnat in izpostavil, da imajo nemški protiraketni sistemi doseg več kot sto kilometrov.
Blaszczakov predlog je podprl tudi poljski premier Mateusz Morawiecki in ob tem zatrdil, da bodo storili vse za zagotovitev čem večje varnosti na območju ukrajinsko-poljske meje.
Berlin je protiraketne sisteme Patriot Varšavi ponudil po incidentu prejšnji torek, v katerem je raketa iz Ukrajine zadela poljsko vas Przewodow, ki leži okoli šest kilometrov od meje z Ukrajino, in ubila dva civilista.
Sprva je bilo govora o ruski raketi, vendar so predstavniki Poljske in ZDA kasneje izrazili domnevo, da je šlo za raketo ukrajinske zračne obrambe. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dolgo vztrajal, da je šlo za rusko raketo, nazadnje pa dejal, da ni povsem prepričan, kaj je povzročilo padec rakete na Poljsko.
Blaszczak in njegova nemška kolegica Christine Lambrecht sta se nato v ponedeljek dogovorila o sodelovanju pri varovanju poljskega zračnega prostora, pri čemer je Berlin Varšavi poleg sistemov Patriot ponudil tudi nemška letala Eurofighter.
Rusijo so obsodili tudi nekateri drugi veleposlaniki znotraj VS ZN. Ukrepa ni bilo, ker ima Rusija pravico do veta.
Zaradi vojne v Ukrajini je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sporočila, da bo edina prioriteta Ukrajincev čez zimo preživetje. Ukrajinska vojska je sporočila, da so Rusi v sredo izstrelili 70 manevrirnih raket in njeno ozemlje napadali tudi z brezpilotnimi letali.
Zelena luč Evropskega parlamenta za visoko posojilo Ukrajini
Evropski parlament je danes odobril načrt za novo posojilo Ukrajini v višini do 18 milijard evrov, so sporočili iz Strasbourga. Sredstva bodo Ukrajini omogočila kritje tekočih stroškov, vezana pa bodo na zavezanost Kijeva boju proti korupciji v državi in izvajanju pravosodne reforme. Posojilo mora v začetku decembra soglasno odobriti še Svet EU.
Posojilo, ki ga je Evropski parlament potrdil s 507 glasovi za, 38 proti in 26 vzdržanimi, predstavlja približno polovico sredstev, ki jih bo Ukrajina po ocenah potrebovala v letu 2023. Denar bo v skladu s predlogom Evropske komisije namenjen kritju njenih ključnih tekočih stroškov, predvsem javnih storitev, kot so delovanje bolnišnic, šol in zagotavljanje stanovanj za preseljene ljudi, piše v sporočilu parlamenta.
Poleg tega bo posojilo doprineslo tudi makroekonomski stabilnosti in obnovi kritične infrastrukture v državi. EU ga bo pridobila na finančnih trgih in ga Ukrajini izplačevala v četrtletnih obrokih. Vezano bo na določene reforme v luči približevanju EU, med drugim na ukrepe Kijeva za boj proti korupciji, reformo pravosodja, spoštovanje načel pravne države, dobro upravljanje in posodobitev državnih institucij.
"Ukrajina mora vedeti, da lahko računa na evropsko podporo tako dolgo, kot bo potrebno. EU je pripravljena zagotoviti redno in predvidljivo finančno pomoč, s katero bo do leta 2023 pomagala pokriti znaten del neposrednih finančnih potreb Ukrajine," je ob današnji odobritvi posojila dejala evropska poslanka, poročevalka za Ukrajino Sandra Kalniete (EPP).
Posojilo mora zdaj 6. decembra soglasno odobriti še Svet EU. Od začetka vojne so sicer EU in njene države članice za podporo Ukrajini že zagotovile 19,7 milijarde evrov, od tega velik del v obliki makrofinančne pomoči, ki jo je Evropski parlament odobril septembra in julija.
Poleg tega je predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola v sredo predstavila kampanjo Generatorji upanja, katere cilj je Ukrajini zagotoviti generatorje elektrike, ki bodo Ukrajincem v luči nenehnih ruskih raketnih napadov na energetsko infrastrukturo pomagali preživeti zimo.
