SVET

Poljska postaja vojaška velesila

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Poljska je članica zveze Nato od leta 1999.
Reuters

Poljska vlada je z južnokorejskim podjetjem Hanwha Defense podpisala pogodbo o nakupu 288 večcevnih raketometov Chunmoo, ki imajo najpogosteje domet okoli 80 kilometrov, lahko pa celo do 200 kilometrov. Vsak raketomet stane okoli tri milijone evrov. Toda to je le eden od orožarskih poslov med Poljsko in Južno Korejo, saj sta državi v času po začetku ruske invazije na Ukrajino sklenili za najmanj šest milijard evrov orožarskih poslov. Uradna Varšava bo namreč od južnokorejskih podjetij kupila še 180 tankov K2 Black Panther, 212 havbic kalibra 155 milimetrov in 48 lovskih letal FA-50.

Rekordni obrambni proračun

Če je bilo na Poljskem še nedavno precej skeptikov, ali država res potrebuje toliko najnovejšega orožja, jih je po incidentu prejšnji teden, ko je v poljski vasici Przewodow treščila na tla raketa ukrajinske protizračne obrambe in ubila dva moška, precej manj. Najvišji poljski funkcionarji s predsednikom Andrzejem Dudo in premierjem Mateuszem Morawieckim so s prstom pokazali na Rusijo, češ da se tragedija ne bi zgodila, če ne bi ruske sile tistega 15. novembra z več kot sto manevrirnimi raketami napadle Ukrajine. Tudi sicer vidijo Poljaki ruskega medveda kot največjo grožnjo nacionalni varnosti, tako zaradi zgodovinskih razlogov kot zaradi statusa ruske eksklave Kaliningrad na meji z Litvo. Kaliningrad je ves čas v središču pozornosti, Rusija je poleti tja namestila letala s hipersoničnimi raketami, Poljska pa napovedala, da bo eksklavo fizično ločila od svojega ozemlja s trojno ograjo. Glavni vzrok za to naj bi bili begunci.

Poljska se želi posloviti od ruske oziroma sovjetske vojaške opreme, tudi tankov T-72.
EPA

Poljska, ki je članica zveze Nato od leta 1999, je napovedala, da bo sredstva za obrambo povečala s sedanjih 2,4 na kar pet odstotkov bruto domačega proizvoda. To bi bil daleč največji odstotek BDP od vseh članic, saj na primer letošnja rekorderka Grčija za obrambo namenja 3,76, Združene države Amerike pa 3,47 odstotka BDP. Poleg poslov z Južno Korejo je poljska vlada poleti podpisala veliko orožarsko pogodbo tudi s podjetji iz ZDA, za skoraj pet milijard evrov bo kupila 250 tankov M-1 Abrams. Tudi sicer je poljska vojska že prešla z arzenala sovjetskega tipa na tistega iz zveze Nato, med drugim je njeno letalstvo opremljeno z ameriškim lovci F-16, predlani pa je podpisala pogodbo o nakupu 32 najsodobnejših lovskih bombnikov F-35, katerih prodajo ZDA odobrijo le najzvestejšim in zaupanja vrednim zaveznicam. V letošnjem poljskem proračunu je sicer za vojsko namenjenih okoli 14 milijard evrov, kar pomeni 20. najvišji vojaški proračun na svetu.

Vojaški poklic je cenjen

"Poljska bo imela najmočnejše kopenske sile v Evropi," je poleti obljubil poljski obrambni minister Mariusz Blaszczak. "Poljska vojska mora postati tako močna, da se ji ne bo treba boriti samo za to, da bi bila močna," pa ga je ob dnevu dneva neodvisnosti dopolnil premier Morawiecki. Že zdaj ima Poljska na primer več tankov in havbic kot Nemčija, njene oborožene sile danes štejejo 150 tisoč pripadnikov, nemške 20 tisoč več, a Poljska želi število vojakov do leta 2035 podvojiti. Na Poljskem so sicer do leta 2010 postopno ukinili naborniški sistem in ga nadomestili s profesionalno vojsko.

Vojaški poklic je na Poljskem, za razliko od številnih drugih evropskih držav, cenjen. "Poljaki imajo pozitiven odnos do svoje vojske, saj so se morali boriti za neodvisnost," je za bruseljski medij Politico dejal Gustav Gressel, bivši avstrijski častnik in strokovnjak za varnost v Evropskem svetu za zunanje zadeve. Toda ob tem se Gressel sprašuje, ali se bo vojaška moč odrazila tudi politično, saj številne zahodnoevropske države nimajo zaupanja v poljsko vladajočo stranko Zakon in pravičnost (PiS). Na Poljskem bodo prihodnje leto parlamentarne volitve in priljubljenost PiS, ki je kot najmočnejša stranka na oblasti od leta 2015, v vladi pa je bila tudi prej, vztrajno pada. Morebitna nova, manj desničarska in manj konservativna vlada, bo tako podedovala milijardne evropske posle in še večje vojaške obljube.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?