Številni naftni tankerji še vedno stojijo na obeh straneh Hormuške ožine. Iran namreč nadaljuje blokado te ključne plovne poti. Podatki portala Marine Traffic kažejo, da na desetine tankerjev miruje ob obalah Združenih arabskih emiratov in Omana. Skozi Hormuško ožino je pred vojno, ki so jo proti Iranu sprožile ZDA in Izrael, vsak dan plula približno četrtina vse svetovne pomorske trgovine z nafto. Ta ožina zato predstavlja enega najpomembnejših in hkrati najranljivejših energetskih koridorjev na svetu.
Širjenje konflikta in grožnje z napadi
Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z napadi na iransko energetsko infrastrukturo, če Iran ne bo ponovno omogočil plovbe skozi ožino. Oborožen spopad med ZDA in Izraelom ter Iranom na drugi strani se je začel konec februarja. Ameriške in izraelske sile so takrat napadle iranske vojaške in jedrske objekte, poleg tega pa tudi visoke državne predstavnike. Med drugim je bil tudi ubit vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej. Med tarčami so bile tudi baze revolucionarne garde in objekti, ki jih Iran uporablja za svoj raketni program.
Iran je hitro odgovoril z napadi z droni in raketami na ameriške baze v regiji ter na cilje v Izraelu in državah Perzijskega zaliva. Spopadi so se nato razširili tudi na pomorski promet, predvsem na območje Hormuške ožine. Napetosti na Bližnjem vzhodu še naprej rastejo. Trump je sicer sinoči napovedal, da bi se lahko vojna končala v dveh ali treh tednih, a je Iran na to odgovoril, da bo vojne konec šele, ko bo sovražnik popolnoma poražen. Predstavnik iranske vojske je namreč po poročanju iranskih medijev povedla, da bo "vojna trajala do sovražnikove predaje in njegovega trajnega kesanja".
