Vojna na Bližnjem vzhodu, ki se je konec februarja začela z napadom Združenih držav Amerika in Izraela na Iran, je po vsem svetu pustila globoke posledice. Spopadi so skoraj povsem zaustavili promet skozi Hormuško ožino, prek katere gre petina dnevne trgovine z nafto. Cene nafte so zato poskočile, borze so nestabilne, svet pa nestrpno čaka, kdaj bo Iran ponovno odprl to ključno plovno pot. Trenutno ožino prečka le peščica ladij na dan. Napadi na energetsko infrastrukturo v regiji cene potiskajo še višje. Posledice najbolj čutijo v Aziji, saj skoraj 90 odstotkov nafte in plina iz ožine potuje v azijske države.
Hormuška ožina namreč povezuje Perzijski zaliv z Arabskim morjem, ki vodi v Indijski ocean. Običajno skozi ožino potuje približno 20 odstotkov svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina. Nafta ne prihaja le iz Irana, ampak tudi iz Iraka, Kuvajta, Katarja, Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov. Vlade azijskih držav so zaradi pomanjkanja že uvedle stroge ukrepe. Ljudem so odredile delo od doma, skrajšale delovni teden, razglasile državne praznike in predčasno zaprle univerze. Celo Kitajska, ki ima po ocenah zaloge za tri mesece, omejuje dvig cen goriva, saj se državljani soočajo z 20-odstotnim skokom cen.
Izredne razmere na Filipinih in Tajskem
Filipinske oblasti so v torek razglasile izredne razmere zaradi neposredne nevarnosti za stabilnost oskrbe z energijo. Vozniki tradicionalnih minibusov, tako imenovanih jeepneyjev, so med najbolj prizadetimi. BBC navaja primer Filipinca Carlosa Bragala, ki zdaj zasluži le še od 200 do 500 pesosov na dan, medtem ko je prej zaslužil do 1200 pesosov. Kmetje in ribiči prav tako težko pokrivajo visoke stroške goriva. Nekateri pridelovalci zelenjave v provinci Bulacan so že prenehali s sajenjem. Vlada ponuja denarno pomoč, vendar vozniki opozarjajo, da subvencija zadošča le za dva dni vožnje. Dejal je, da so razmere hujše kot med pandemijo.
Na Tajskem televizijski voditelji med poročili ne nosijo več suknjičev. S tem spodbujajo gledalce k varčevanju z energijo. Vlada je državljanom svetovala, naj klimatske naprave nastavijo na 26 ali 27 stopinj celzija. Državni uslužbenci večinoma delajo od doma. Oblasti sicer mirijo javnost in zagotavljajo, da ima država dovolj energije za prihodnost.
Racioniranje goriva v Šrilanki in Mjanmaru
Šrilanka si je komaj opomogla od hude finančne krize iz leta 2022. Država trenutno sicer ima denar, a na trgu ni goriva. Vlada je uvedla stroge varčevalne ukrepe, vključno z racioniranjem goriva in razglasitvijo srede za dela prost dan. Pred bencinskimi črpalkami nastajajo dolge vrste, kar ljudem onemogoča normalen odhod na delo. Dnevne potrebe ljudje izpolnjujejo z velikimi težavami.
Mjanmar, ki se od leta 2021 sooča z državljansko vojno, je uvedel sistem parnih in neparnih dni za osebna vozila. Prebivalci opozarjajo, da ukrepi močno vplivajo na njihovo družabno življenje in vsakodnevne obveznosti. Številni se bojijo, da bo v prihodnjih mesecih nastal črni trg za gorivo, kar bo dodatno dvignilo cene osnovnih življenjskih potrebščin.
Indijska industrija in gostinstvo v hudih težavah
Indija približno 60 odstotkov utekočinjenega naftnega plina uvozi iz tujine, pri čemer ga 90 odstotkov teh pride skozi Hormuško ožino. Pomanjkanje plina je v zahodni državi Gudžarat skoraj povsem zaustavilo keramično industrijo. Približno 400.000 delavcev ne ve, kaj prinaša prihodnost. Migrantski delavci opozarjajo, da bodo ostali brez hrane, če se zaustavitev proizvodnje nadaljuje.
Težave imajo tudi v Mumbaju, kjer je petina hotelov in restavracij v prvih tednih marca popolnoma ali delno zaprla svoja vrata. Gostinci so z jedilnikov umaknili jedi, ki zahtevajo daljši čas kuhanja. Ljudje po vsej državi stojijo v dolgih vrstah za plinske jeklenke, medtem ko vlada poskuša pomiriti strahove pred popolnim pomanjkanjem. Predstavniki gostincev opozarjajo, da plina za kuhanje preprosto ni na voljo.
