Vojna v Iranu grozi, da bo popolnoma zaustavila energetske tokove. Evropa se sooča s šokom pri oskrbi, ki bo ohromil proizvodnjo, prizemljil letala, zvišal cene hrane in posojil ter vrnil inflacijo na krizne ravni. Kot poroča portal Politico, se voditelji celine začenjajo zavedati razsežnosti krize ob prihodu zadnjih tankerjev s fosilnimi gorivi iz Perzijskega zaliva.
Nemški kancler Friedrich Merz je novinarjem povedal, da bo vojna, če se bo zavlekla, evropsko gospodarstvo obremenila tako močno kot pandemija covida ali začetek vojne v Ukrajini. Italijanski obrambni minister Guido Crosetto priznava, da mu posledice vojne ne pustijo spati. Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde opozarja, da konflikt lahko traja leta, dolgoročne posledice pa verjetno presegajo vse, kar si trenutno lahko predstavljamo, poroča bruseljski časnik Politico.
Popolna ohromitev ključne energetske poti
Skozi Hormuško ožino je pred vojno potovalo približno 20 odstotkov nafte in zemeljskega plina, ki poganjata svetovno gospodarstvo. Iran je ožino zaprl in grozi z napadi na vsa plovila, ki bi poskušala pluti brez dovoljenja Teherana. Ameriški predsednik Donald Trump je državam, ki trpijo zaradi pomanjkanja, sporočil, naj se naučijo boriti zase in naj si same poiščejo nafto.
Iran ima nov pogoj za konec vojne: Gre za zahtevo, ki bi lahko močno pretresla svetovno gospodarstvo
Fatih Birol, izvršni direktor Mednarodne agencije za energijo, situacijo opisuje kot največjo grožnjo svetovni energetski varnosti v zgodovini. Trenutna panika vpliva na vse energetske vire enako, od surove nafte in zemeljskega plina do rafiniranih produktov, kot sta letalsko gorivo in dizel. Ana Maria Jaller-Makarewicz z Inštituta za energetsko ekonomiko in finančne analize poudarja, da trgi zdaj doživljajo scenarij, ki so ga dolgo obravnavali le v teoriji. Kriza v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je izbrisala sedem odstotkov svetovne ponudbe, zaprtje Hormuške ožine pa vpliva na kar 20 odstotkov.
Evropa ostaja praznih rok
Evropski uradniki so ob izbruhu vojne upali, da se bo Evropska unija izognila resnemu pomanjkanju, saj iz regije uvaža le šest odstotkov surove nafte in manj kot deset odstotkov plina. Prepričani so bili v varnost oskrbe, saj Evropa črpa energente tudi iz ZDA, Norveške, Azerbajdžana in Alžirije. Vendar pa azijske države, ki so pred vojno iz Zaliva uvažale 80 odstotkov energentov, zdaj višajo ponudbe in Evropi speljujejo pošiljke.
Trgovci so v zadnjih dneh preusmerili 11 tankerjev z utekočinjenim zemeljskim plinom iz ZDA in Nigerije proti vzhodu, da bi izkoristili višje marže. V Evropo bo kmalu prispel zadnji katarski tanker. Jaller-Makarewicz opozarja, da bo Evropa to občutila že v prihodnjih tednih, saj nima pravih varnostnih rezerv.
Evropa iz Zaliva kupuje več kot 40 odstotkov rafiniranih produktov, vključno z dizlom in letalskim gorivom. Naftni analitik Homayoun Falakshahi opozarja, da trg nima alternativnih možnosti, če Hormuška ožina ostane zaprta. To bo povzročilo višje cene in hujšo gospodarsko krizo. Cene goriv na bencinskih črpalkah že rastejo. Evropski komisar za energijo Dan Jørgensen vladam držav članic že svetuje, naj omejijo uporabo prometa. Omenja celo bencinsko racioniranje in nedelje brez avtomobilov.
Letalstvo na tleh, industrija v krču
Letalski sektor trpi hude udarce, saj gorivo predstavlja največji strošek letenja. Cena letalskega goriva v Evropi se je od začetka napadov na Iran podvojila in presegla 1700 dolarjev na metrično tono. Willie Walsh iz združenja IATA poudarja, da industrija ne more absorbirati takšnega povišanja, zato bodo letalske družbe drastično dvignile cene vozovnic. Skupina Lufthansa že razmišlja, da bi zaradi pomanjkanja začasno prizemljila do 40 letal.
Vpliv se hitro širi tudi v evropsko proizvodnjo. Energetsko intenzivni kemični sektor, ki ga predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen imenuje "industrija industrij", že opozarja na znatne dvige stroškov zaradi preusmerjene logistike in dražjih surovin. Predstavniki jeklarjev dodajajo, da nestanovitnost cen energije resno ogroža industrijske naložbe v Evropi. Proizvajalci plastike in gnojil prav tako bijejo plat zvona, saj energija predstavlja od 60 do 80 odstotkov njihovih obratovalnih stroškov.
Nevarnost stagflacije in dolgotrajne posledice
Višje cene v kmetijstvu, prometu in proizvodnji bodo prisilile podjetja, da stroške prenesejo na potrošnike. Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis opozarja na nevarnost stagflacije - smrtonosne mešanice stagnirajoče rasti in visokih cen, ki je opustošila gospodarstvo v sedemdesetih letih. Evropska komisija napoveduje, da bo vojna letos znižala gospodarsko rast EU na zgolj en odstotek.
Evropska centralna banka bi lahko zvišala stroške izposojanja, kar bo dodatno ohladilo gospodarstvo, podražilo hipoteke in otežilo poslovanje podjetij. Vlade se bodo soočile z dražjim servisiranjem dolgov iz prejšnjih kriz, kar jih lahko prisili v krčenje javnih storitev.
Dan Jørgensen poudarja, da bo kriza dolgotrajna. Tudi če bi vojskujoče se strani jutri sklenile mir, bodo posledice ostale, saj vojna neprestano uničuje energetsko infrastrukturo v regiji. Evropski snovalci politik imajo na voljo le še nekaj tednov, da celino pripravijo na udarec, ki lahko preoblikuje njeno gospodarstvo za celo generacijo.
