Priznani slovenski dirigent, skladatelj in aranžer zabavne glasbe Patrik Greblo in njegova žena Petra Greblo sta na pravdni oddelek ljubljanskega okrožnega sodišča vložila tožbo zoper Slovenski državni holdinga (SDH), ker ta zahteva izvršbo na stanovanje v ljubljanski soseski Dunajski kristali, ki sta ga zakonca kupila in v celoti plačala pred štirinajstimi leti. Zakonca Greblo sta tedaj za 550 tisoč evrov kupila stanovanje v eni najbolj prestižnih takrat nastajajočih ljubljanskih sosesk in si v njem ustvarila dom. Nato pa sta pred nekaj meseci skupaj s še šestimi sosedi iz iste stavbe od SDH prejela zahtevek, da morajo stanovanje še enkrat odkupiti po sedaj veljavni tržni ceni, sicer sledi izvršba na njihovo premoženje. Zaradi terjatve SDH sta zakonca Greblo vložila tožbo zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe. Prepričana sta, da holding po tolikšnem času nima več pravne podlage za uveljavljanje hipoteke na njunem stanovanju in da država oziroma njene institucije posledice propada investitorja zdaj poskušajo reševati na račun kupcev.
Od prodajalke nista prejela pobotnice
Jedro zapleta sega v čas nakupa stanovanja v soseski Dunajski kristali. Greblo zatrjuje, da sta z ženo poravnala vse pogodbene obveznosti do prodajalca, družbe Mabra, vendar od nje nikoli nista prejela izbrisne pobotnice - dokumenta, ki bi omogočil izbris hipoteke z nepremičnine. Po stečaju podjetja Mabra je primer prevzela DUTB oziroma slaba banka, terjatve pa so na koncu pristale pri SDH. Holding od zakoncev Greblo in še šestih lastnikov stanovanj v isti stavbi zahteva sedem milijonov evrov. Podjetje Mabre je končalo v stečaju, banki pa je od približno 30 milijonov evrov skupnih terjatev ostalo nepoplačanih še sedem milijonov evrov. Kot je na naroku pred sodnico Majo Primožič pojasnil Greblov pooblaščenec, odvetnik Aljoša Dežman, tožba temelji na zahtevi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, saj po mnenju zakoncev Greblo pravica do uveljavljanja hipoteke ne obstaja več. SDH se po odvetnikovih besedah še vedno sklicuje na zastaralni rok, ki naj bi bil zaradi stečajnega postopka Mabre pretrgan, zato naj bi bila izvršba še vedno mogoča. "SDH nima več pravice uveljavljati hipoteke, ker so enostavno prepozni za kaj takšnega. Prepozni so zaradi prekluzije," je dejal Dežman. Prepričan je, da v konkretnem primeru ni nobenega dvoma, da je bil denar za stanovanje v celoti nakazan prodajalcu, torej podjetju Mabra. "V tej pravdi dokazujemo in izkazujemo, da je hipoteka prenehala zaradi preteka desetletnega prekluzivnega roka, zato bi bilo treba hipoteko preprosto izbrisati. Zato sodišču predlagamo pridobitev dokumentacije, ki bi pokazala, ali je Mabra določen del bančnih terjatev vendarle poplačala," je še dejal odvetnik. Meni, da ni sprejemljivo, da bi se po štirinajstih letih nerešena razmerja med investitorjem in financerjem prevalila na kupce stanovanj, ki so svoje obveznosti že zdavnaj izpolnili. Prepričan je, da se ponavlja zgodba stanovanjskega kompleksa Zbiljski gaj in da gre za primer, ki razkriva sistemsko težavo, torej vprašanje, koliko so kupci nepremičnin v resnici zaščiteni, če investitor propade, hipoteke pa ostanejo nerešene.
Z balkona gleda ministra Mesca
Patrik Greblo je na sodišču povedal, da sta z ženo pred 14 leti za stanovanje odštela 550 tisoč evrov in ga v celoti plačala družbi Mabra, ki je leto dni po prodaji končala v stečaju. In da sta bila zelo presenečena, ko sta od SDH prejela zahtevo po odkupu stanovanja. "Zavrela mi je kri, ko so mi na SDH dejali, da jih ne zanima, kaj smo plačali, ampak da zdaj dolgujemo SDH," je dejal Greblo. Opozoril je tudi na širši kontekst projekta in vlogo države. Na celotni soseski je bila po njegovih besedah vpisana približno 30-milijonska hipoteka, kredit pa ni bil vezan na posamezna stanovanja. Temveč na celoten projekt, saj je šlo za financiranje celotne soseske, v kateri danes stojijo tudi državne institucije. Posebej je izpostavil ironijo, da v tej soseski danes deluje ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. "Tako rekoč z balkona gledam ministra Mesca," je dejal in dodal, da se sprašuje, kako lahko država dopušča takšne posledice za kupce stanovanj po stečaju podjetja Mabra. Do stečaja je po njegovem prišlo, ker je država najprej odstopila od načrtovanega nakupa prostorov v soseski Dunajski kristali, kar je investitorja pahnilo v težave. Kasneje pa je v ta kompleks država vendarle umestila svojo institucijo. "Na koncu imam občutek, da je država do prostorov prišla bistveno ceneje, nam, lastnikom stanovanj pa grozi, da bomo ostali brez svojih domov," je še dejal Greblo na sodišču.
