Avstrijsko zdravstveno ministrstvo je odločitev sprejelo v petek zvečer, odpravo omejitev pa so utemeljili s trenutnimi epidemiološkimi razmerami.
Do zdaj veljavna pravila v zvezi z območji, kjer so razširjene različice virusa, sicer ostajajo, a trenutno na seznamu teh območij ni nobene države, dodaja APA. Če bi se kje pojavila kakšna nova različica novega koronavirusa, pa lahko avstrijske oblasti tako državo hitro dajo na seznam ter uvedejo omejitve za prihod od tam, so pojasnili.
Doslej je bilo za vstop v Avstrijo potrebno potrdilo o cepljenju proti covidu-19 ali prebolelosti oziroma negativen izvid testa na novi koronavirus.
Slovenski veleposlanik kritičen do podaljšanja nadzora na mejah
Slovenski veleposlanik v Avstriji Aleksander Geržina je bil kritičen do avstrijskega podaljšanja nadzora na meji s Slovenijo. Za avstrijsko tiskovno agencijo APA je dejal, da na Dunaju ukrepa niso ustrezno utemeljili. Avstrija je namreč ta teden Evropsko komisijo obvestila, da za najmanj pol leta podaljšuje nadzor na mejah z Madžarsko in Slovenijo. Med razlogi za to so na Dunaju tokrat navedli tudi vojno v Ukrajini.
Avstrija je nadzor na meji uvedla leta 2015 zaradi migrantske krize, od takrat pa ga stalno podaljšuje. Sodišče EU je konec aprila pojasnilo, da lahko članica schengenskega območja ob resni grožnji za svoj javni red ali notranjo varnost znova uvede nadzor na svojih mejah, vendar pri tem ne sme prekoračiti najdaljšega celotnega trajanja šestih mesecev. Ukrep lahko spet uvede tudi neposredno po koncu šestmesečnega obdobja, a le, če se sooči z novo resno grožnjo, ki se razlikuje od prvotno ugotovljene.
"Ta korak zelo obžalujemo," je dejal Geržina in poudaril, da je prost prehod meje zelo pomemben za ljudi in podjetja na obeh straneh meje. Dodal je, da gre za temeljno svoboščino EU, katere omejevanje mora biti povezano z oceno tveganja. Dejal je, da Slovenija svojo schengensko mejo s Hrvaško učinkovito nadzoruje ter s tem ščiti tudi interese državljanov drugih držav EU.
V intervjuju za današnjo izdajo časnika Die Presse pa je Geržina po poročanju agencije APA opozoril, da 67 let po sklenitvi avstrijske državne pogodbe še vedno niso uresničena vsa njena določila glede pravic slovenske manjšine v Avstriji. Dejal je, da se ob nadaljnjem čakanju čez 20 let slovenski veleposlanik v Avstriji z manjšino sploh ne bo več ukvarjal, saj je ne bo več.
