Obupno leto za vodilno nemško stranko CDU in Angelo Merkel

Nemška kanclerka Angela Merkel, ki prihaja iz konservativne krščansko-demokratske unije (CDU), si je sredi tedna - potem ko je bila tarča številnih ostrih kritik - premislila in preklicala odločitev, sprejeto po dolgi noči ponedeljskih pogovorov z vodji 16 zveznih dežel. Sprva so se odločili, da naj bi v Nemčiji v času podaljšanih velikonočnih praznikov veljali še posebno strogi ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa, zdaj jih očitno ne bo.

​Posipanje s pepelom

Kanclerka se je v sredo sodržavljanom opravičila, posipala s pepelom in prevzela vso odgovornost za zmedo. "Ta napaka je zgolj in samo moja napaka. Kajti na koncu koncev jaz nosim odgovornost za vse," je Merklova dejala pred novinarji po vnovičnem sestanku z voditelji zveznih dežel. Sporočila je, da so se dogovorili za preklic napovedanih strogih velikonočnih zajezitvenih ukrepov. Kot je še dodala, je celotna zadeva povzročila dodatno negotovost, kar globoko obžaluje in državljane prosi, naj ji oprostijo.

Odstop od pred tem doseženega dogovora o lockdownu je sicer utemeljila s tem, da je bilo v njem preprosto preveč neznank glede tega, kako naj bi ga dejansko uresničili, je poročala nemška tiskovna agencija DPA. Zatrdila je, da so imeli najboljše namene, a številnih vprašanj, ki jih je dogovor odprl, v tako kratkem času ni mogoče razrešiti. Sestanek je bil v sredo sklican zelo na hitro po video povezavi, kanclerka pa je na njem že takoj na začetku sporočila, da se je odločila dogovor, po katerem bi v času podaljšanih velikonočnih praznikov med 1. in 5. aprilom zaprli večino trgovin ter še dodatno omejili druženja, preklicati.

Vodja CDU in ministrski predsednik zvezne dežele Severno Porenje -Vestfalija Armin Laschet je po sestanku potrdil, da so dogovor suspendirali. Namesto tega so se odločili zgolj za poziv - in ne za prepoved - ljudem, naj za velikonočne praznike ostanejo doma. Kot je še dejal, so se voditelji strinjali, da je bil dogovor "napaka in v takšni obliki neizvedljiv".

Prvi dogovor je bil že v torek tarča ostrih kritik predvsem zato, ker naj bi bil, čeprav so bili pogovori o njem maratonsko dolgi dvanajst ur, v svojih ključnih elementih nejasen, je pisala slovenska tiskovna agencija STA. Še posebno iz gospodarstva je bilo slišati očitke, da ni jasno, kaj naj bi velikonočno zaprtje v praksi sploh pomenilo. Mediji so obenem ostro napadli odločitev političnih voditeljev - ne le o velikonočnem zaprtju, ampak tudi o podaljšanju strogih zajezitvenih ukrepov do 18. aprila, češ da se vlada osredotoča na popolnoma napačne zadeve, namesto da bi raje pospešila kampanjo cepljenja proti covidu-19 in izboljšala strategijo testiranja na okužbo z novim koronavirusom.

Nemška kanclerka Angela Merkel sicer 26. septembra ne bo več nastopila na volitvah za že morebitni peti kanclerski mandat. Merklova, ki je kanclerka že od leta 2005, se je prav tako že pred dobrima dvema letoma odločila, da ne bo več vodila stranke CDU. Na čelu stranke jo je tako decembra 2018 zamenjala nekdanja obrambna ministrica Annegret Kramp-Karrenbauer. Vendar se je izkazalo, da je stopila v prevelike čevlje. Tako so januarja letos na strankarskem kongresu delegati za predsednika CDU izvolili Lascheta.

A tudi Laschetu ni z rožicami postlano. CDU je na marčevskih volitvah v zveznih deželah Baden-Württemberg in Porenje - Pfalško, ki so odprle tako imenovano nemško supervolilno leto, zgrmela na zgodovinsko najnižjo podporo. Poleg dejstva, da se Merklova umika iz nemške politike in da je njena era tako rekoč na svojem koncu, pa so konservativne volivce od glasovanja za CDU odvrnili tudi odzivi oblasti na pandemijo covida-19.

Rapidno navzdol

O upadanju podpore vladajoči CDU smo za komentar poprosili namestnika odgovornega urednika berlinskega političnega tednika Freitag Sebastiana Puschnerja: "Minuli teden so se znova okrepili protesti zoper omejitvene proticovidne ukrepe v Nemčiji. Tudi v ne tako velikem mestu Kassel se je na ulicah zbralo 20 tisoč protestnikov. Ampak naj poudarim, da je na ta način nezadovoljna še zmeraj le peščica Nemcev. Večina jih pravzaprav strožje ukrepe za omejitev pandemije podpira. Kar v resnici razburja Nemce, je nekaj drugega. Namreč to, da so tako zvezne oblasti kakor oblasti po posameznih deželah odpovedale pri uspešnem poteku cepljenja in pri testiranjih ter seveda pri sprejemanju nasprotujočih si ukrepov."

Pri tem Puschner navede, da bodo brezposelni, ki so odvisni od pomoči države, šele z majem dobili enkratno denarno pomoč v višini 150 evrov. "No, medtem pa so si nekateri politiki vladajočih strank brezsramno omastili brke, ko je šlo za nabave zaščitnih sredstev, recimo obraznih mask. Sicer ni prvič, da so vplivni lobiji Nemcem priskutili CDU in njeno bavarsko sestrsko stranko CSU. Toda škandali tokrat toliko bolj odmevajo, saj so se zgodili v jeku boja proti pandemiji. To je za marsikaterega volivca odločno preveč." CDU/CSU je na zadnjih volitvah leta 2017 zmagala in vknjižila 32,9 odstotka glasov. Sedaj ji po vseh anketah prednost iz tedna v teden rapidno kopni in je le še pri dobrih 28 odstotkih, in to potem, ko ji je bila podpora letos tudi že višja kakor na omenjenih zadnjih volitvah.

Torej so za izgubo glasov CDU krivi predvsem najnovejši škandali. V njih se je razkrilo, da sta se poslanca iz CDU in njene sestrske bavarske stranke CSU okoristila pri dobavah zaščitnih mask. Že minuli mesec se je začela preiskava proti poslancu CSU Georgu Nüssleinu, češ da je prejel 600.000 evrov za lobiranje za enega od dobaviteljev zaščitnih mask. Podobni očitki so se pojavili tudi na račun poslanca Niko​lasa Löbla iz CDU, čigar podjetje je prejelo 250.000 evrov provizije za posredništvo pri dobavi mask. Oba sta že izstopila iz svojih strank. In kot da to že ne bi bilo dovolj, je konec minulega tedna z vseh strankarskih funkcij odstopil poslanec CSU, Alfred Sauter, ki je bil nekoč celo bavarski pravosodni minister. Zakaj? Zaradi povezave s korupcijsko afero nakupa zaščitnih mask v boju proti pandemiji covida-19, kakopak. V spornih poslih naj bi bil Sauter nezakonito zaslužil kar milijon evrov. Generalno državno tožilstvo v Münchnu je zaradi korupcije proti njemu uvedlo preiskavo, sam pa seveda vse očitke zanika.

Jeseni v opoziciji?

Medtem vodja CSU in bavarski ministrski predsednik Markus Söder, ki ga nekateri omenjajo kot možnega kandidata za prihodnjega nemškega kanclerja, obljublja, da bo zaostril pravila za sedanje in bodoče nosilce strankarskih funkcij. "V prihodnje bo potrebna popolna preglednost pri dodatnih prihodkih," ga je na spletni strani citirala nemška televizija ZDF.

A tudi to še ni konec. Zaradi poslov pri nabavi zaščitnih mask se je v središču pozornosti znašel še nemški minister za zdravje Jens Spahn, ki prihaja iz vrst CDU in je bil januarja letos celo eden od dveh protikandidatov Lascheta na kongresu stranke, ko so volili novo vodstvo. Gre sicer za podjetje njegovega soproga Daniela Funkeja. Nemški časnik Der Spiegel je na začetku tedna objavil, da je ministrstvo za zdravje pod vodstvom Spahna od podjetja Burda lani kupilo 570.000 mask FFP2. Funke vodi Burdino pisarno v Berlinu. Tiskovni predstavnik Burde je za Spiegel povedal, da je podjetje pomagalo pri nabavi mask aprila lani, ko so se vlade po vsem svetu obupno trudile, da bi jih nabavile. Dodal je še, da Funke pri poslu ni sodeloval, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Z ministrstva za zdravje so nato sporočili, da je bila pogodba z Burdo "sklenjena in izvedena po prejetju ponudb v standardiziranem postopku po tržnih cenah".

Kaj lahko torej pričakujemo na parlamentarnih volitvah septembra? Sebastian Puschner: "Za naslednika Merklove na kanclerskem mestu iz konservativnega tabora veljata Laschet in Söder. Če bo Söder to želel, bo kancler tudi postal. Vendar menim, da se zdijo Södru letošnje septembrske volitve za CDU/CSU neobetavne. Zato bo kar pustil Laschetu, naj na njih doživi poraz on, sam pa bo raje skušal kanclersko mesto osvojiti šele čez štiri leta. Podobno je Merklova storila leta 2002 z Edmundom Stoiberjem. Torej nikakor ni več izključena možnost, da se bo jeseni koalicija CDU/CSU znašla v opoziciji."