Turčija je država v vojni. Njena vojska od konca avgusta uradno ubija in nadzira ozemlja v Siriji. Njeni vojaki so v bazi za urjenje pred iraškim Mosulom. Pogosta so nenapovedana posredovanja turške vojske na iraških kurdskih ozemljih, na iraško mejo pa je Turčija premaknila svojo najbolje opremljeno vojaško enoto. Vse od julijskega poskusa vojaškega prevrata velja v državi izredno stanje, ki daje vladi izredna pooblastila. Predsednik
Recep Tayyip Erdogan
je sredi oktobra napovedal, da bo Turčija vse bolj ravnala v duhu preventivnega napadanja – vseh in vsega, ki jih zazna kot svojo grožnjo. To lahko vključuje napade onkraj njenega teritorija in ravnanje zunaj običajnih zavezništev.
Vsaj pet front
Hürcan As
li Aksoy
je docentka na Univerzi Friedricha Alexandra Erlangen, kjer na inštitutu za politologijo predava o demokraciji v Turčiji. V pogovoru za Večer se je strinjala, da se zdi ravnanje turške vlade v veliki meri iracionalno. "Odprtih imajo vsaj pet front: proti kurdski manjšini; proti gulenistom, ki naj bi bili za poskusom vojaškega prevrata; na iraški meji; v Siriji in politični boj doma za spremembo ureditve v predsedniški sistem. Ne vem, a
li lahko kaos doma Erdoganu zares koristi."
Ali Bayramoglu
Hram demokracije
Že maja je parlament odvzel imuniteto parlamentarcev, spomni Hürcan Asli Aksoy in vse odtlej so bile aretacije prokurdskih poslancev potihem pričakovane. 25. oktobra je nato bila aretirana in za pet dni pridržana županja največjega kurdskega mesta Diyarbakir, Gultan Kisanak, skupaj z namestnikom, Firatom Anlijem, ker naj bi bila člana teroristične organizacije. V zadnjih mesecih je bilo v Turčiji odstavljenih 24 kurdskih županov, zadnji aretaciji pa je obsodil tudi Selahattin Demirtas, sopredsedujoči tretje največje parlamentarne stranke, HDP – ljudske demokratske stranke. Njen volilni uspeh na prvotnih in nato ponovljenih volitvah lani je preprečil vladajoči AKP, da bi imela zadostno parlamentarno večino za spremembo turške ustave. Že na dan govora se je oglasilo tožilstvo, da bo začelo preiskavo zoper Demirtasa, med drugim zaradi suma, da je v govoru užalil predsednika Erdogana.
Od internetnega mrka ...
Aretacijam v Diyarbakirju je sledil internetni mrk. Ta se je v petek razširil na celo državo, ko je turška policija aretirala osem parlamentarcev HDP – ter še štiri člane stranke; dva sta se aretaciji izognila, ker sta bila v tujini, tri so oblasti kasneje v petek izpustile. Med zaprtimi parlamentarci sta oba sopredsedujoča HDP, Figen Yuksekdag in Selahattin Demirtas, oblasti pa so v soboto napovedale, da bodo ostali v priporu do sojenja. Med protesti zaradi aretacij je policija aretirala tudi druge politične aktiviste, med njimi sopredsedujočo prokurdski stranki demokratičnih regij, Sebahat Tuncel. Zaprti Demirtas je nedavno v pogovor za Al Monitor dejal, da vladajočim ostaja le še represija. "Pokonci stojijo le zaradi pooblastil, ki jim jih daje izredno stanje. Protesti so prepovedani; kot tudi demostracije in politika."
... do sovražnega tiska
Turško pravosodje deluje vse bolj represivno, saj se za kaznivo dejanje spodkopavanja državne ureditve šteje že kritika predsednika, vlade ali politik, ki jih ti izvajajo. Razlog za aretacijo so lahko sublimna sporočila, ki izhajajo iz novinarskih prispevkov. Tudi zato je bilo konec septembra za zapahi 107 novinarjev.
Konec tedna protesti in solzivec
V petek je v mestu Diyarbakir odjeknila eksplozija, ki je postala prvi bombni napad v Turčiji, za katerega je Islamska država uradno prevzela odgovornost. Protesti zaradi aretacij opozicijskih parlamentarcev in aretacij delavcev časopisa Cumhuriyet so se vrstili tudi minuli konec tedna, policija pa je protestnike razganjala s solzivcem in vodnimi topovi.
Martin Lemberg Pedersen
