Napredek BiH manj važen od drugih razlogov

Evropska komisija na čelu s komisarjem za širitev Oliverjem Varhelyijem predlaga dodelitev statusa kandidatke za članstvo v Evropski uniji (EU) Bosni in Hercegovini (BiH). Končno odločitev bo sprejel Evropski svet, v katerem sodelujejo voditelji držav članic EU. Varhelyi je sredi minulega tedna povedal, da bi kandidatki status lahko podelili decembra. A za to mora BiH izpolniti še veliko pogojev.

Bruselj med drugim pričakuje, da v BiH sprejmejo dopolnila k obstoječemu zakonu o visokem sodnem in tožilskem svetu, sprejeti morajo tudi zakon o sodišču BiH, zakon o preprečevanju konflikta interesov. Komisija pričakuje še napredek na področjih boja proti korupciji, učinkovitega upravljanja migracij in meja ter svobodo izražanja in medijev. Voditelji EU so BiH pozvali tudi k dokončanju ustavnih in volilnih reform. "Podelitev statusa kandidatke je ponudba Evrope BiH in njenim ljudem. To delamo za njih. Vendar pa se ob tem pojavljajo tudi velika pričakovanja. Zdaj mora elita ta pričakovanja uresničiti," je ob predlogu povedal Varhelyi.

Večina prebivalcev BiH za vstop v EU

Predlog Evropske komisije so pozdravili številni evropski voditelji, tudi nemški kancler Olaf Sholz, ki je pozval k širitvi EU, saj da bi tako lahko več naredili pri globalnih vprašanjih. Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je prav tako pozdravila predlog, je poudarila, da gre za pomemben uspeh slovenske zunanje politike, saj da je bila Slovenija tista, ki je oblikovala predlog za podelitev statusa kandidatke BiH. Odločitev je pozdravil tudi predsednik Borut Pahor, iz njegovega urada pa so spomnili, da je Pahor že februarja, še pred rusko invazijo na Ukrajino, predstavil pobudo za podelitev statusa kandidatke BiH brez slehernega pogoja. Odločitev so pozdravili prav vsi politiki v BiH. Zunanja ministrica Bisera Turković je dejala, da gre za zgodovinsko odločitev za državo in državljane. Pozitivno se je odzval celo Milorad Dodik, ki je na družbenih omrežjih zapisal, da gre za dolgo pričakovani korak.

V anketi, ki jo je opravila Direkcija za evropske integracije BiH, se je 77,4 odstotka vseh anketirancev izjasnilo, da si želijo vstopiti v EU. V Federaciji BiH je za vstop 90,1 odstotka vprašanih, v Republiki srbski pa 54,5, je poročala N1 BiH. Kot razloge za vstop so anketiranci navedli, da bi jim to predvsem prineslo zagotovilo trajnostnega miru in politične stabilnosti ter tudi svobodo gibanja in spoštovanja zakonov.

EU s tem upravičuje prednost Ukrajine in Moldavije

Pogajanja za članstvo so se v primeru Turčije, ki ima status kandidatke od leta 1999 in je k pogajanjem pristopila leta 2005, zelo zavlekla. Ali se to lahko zgodi tudi z BiH, ker pač gre zgolj za simbolično povabilo k pogajanjem za članstvo v EU, smo vprašali doktorico evropskega in mednarodnega prava Janjo Hojnik na Pravni fakulteti v Mariboru. Pojasnila je, da bolj ko za velik napredek BiH pri reformah gre v tem primeru po njenem mnenju prej za dve drugi stvari: "Prvič, EU mora upravičiti prednost, ki jo je dala Ukrajini in Moldaviji pred drugimi državami v soseščini. Drugič, mislim, da se od ukrajinske vojne EU bolj zaveda geopolitičnega pomena širitve in bo zaradi tega sedaj veliko bolj odprta za nove članice."

Glede Turčije je pojasnila, da je specifičen primer in da je danes ta država veliko bolj oddaljena od EU kot kadarkoli prej. Za BiH meni, da ima težave z izpolnjevanjem pogojev za vstop v EU. "Sicer pa podpiram, da EU čim prej sprejme vse države bivše Jugoslavije, saj lahko na ta način dosti bolj vpliva na njihov razvoj, demokracijo, vladavino prava, kot če ne bi bile članice. To bi državljanom teh držav koristilo in omejilo tamkajšnje vladajoče," je še povedala.