Maja Haderlap o dolgi sapi zgodovine

Boris Jaušovec Boris Jaušovec
12.11.2018 20:36

Avstrija je danes svečano proslavila stoto obletnico razglasitve republike, kaj pa se je z njo prav in narobe dogajalo vsa ta desetletja, pa je visokim gostom in drugim v izjemnem nastopu povedala avstrijsko-slovenska pisateljica.

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Avstrijski predsednik je za govornico ob obletnici povabil koroško Slovenko.
Andrej Petelinšek

Na Dunaju so danes svečano proslavili stoto obletnico razglasitve republike, tedaj, 12. novembra 1918, Nemške Avstrije, ki je po šestih stoletjih zrasla na ruševinah habsburške monarhije, v prvi svetovni vojni poražene Avstro-Ogrske.

Maja Haderlap
Boris Vugrinec

Dvojezični uvod

Maja Haderlap je vse visoke goste in druge v uvodu nagovorila nemško in slovensko. Toda če je v pozdravu posebej omenila predsednika republike Alexandra Van der Bellna pa kanclerja Sebastiana Kurza in predsednika parlamenta Wolfganga Sobotko, se je izognila omembi vicekanclerja Heinz-Christiana Stracheja iz vrst desničarskih svobodnjakov, kot sta med drugim v poročilu poudarila dunajski liberalni časnik Der Standard in državna televizija ORF na spletni strani, ki je prireditev sicer prenašala v živo. Vsi omenjeni politiki so pred Haderlapovo prav tako pozdravili prisotne, med njimi tudi preživele holokavsta v drugi svetovni vojni in šolarje iz različnih avstrijskih šol.

Identiteta in demokracija

Priznala je, da sprva ni vedela, s katere pozicije naj govori na proslavi. "Vsekakor ne s strankarskega ali institucionalnega stališča, pač pa kot posameznica, tudi kot koroška Slovenka in kot Avstrijka, ki ima do republike svoj, osebni odnos." Dejala je, da identiteta ni zaključena zgodba, ampak da je proces, ki mu tempo in smer dajejo delo, izkušnje, dediščina, vera, trpljenje, ljubezen, pozaba, življenje samo ... Po njenem je demokracija "antimodel avtoritarne družine, na čelu katere največkrat vlada patriarh".
Ta nevarnost je Avstriji grozila že takoj po razglasitvi republike. In v resnici je Avstrija med letoma 1938 in 1945 izginila z zemljevida sveta, je povzela. "Avstrijci so bili na vseh straneh bojnih front, bili so zraven tudi pri apokaliptičnih umorih na vzhodni fronti," je bila gorka. Pa vendar so se nekateri posamezniki v Avstriji med nacističnim časom uprli, je dodala.

​Nikoli več!

Spomnila je, da se je po tej veliki vojni katastrofi rodil vzklik: "Nikoli več!" In prav takšen razmislek danes terjajo aktualni svetovni dogodki, torej mednarodno politično sodelovanje, ravno spričo tega, ker "nacionalistične stranke negotovim državljanom namesto omajane skupnosti za nadomestek ponujajo domicil nacionalne pripadnosti". Zato je po njenem mnenju kriza danes še globlja in je pri tem je posvarila pred ekonomizacijo življenja, ki vse bolj prodira v zadnja vlakna naših teles in življenj. "To ne more biti angelski trenutek demokracije, pač pa je to lahko zgolj etični, socialno in okoljsko čuteči posameznik."
Demokracija je po njenem edinstvena oblika vladavine, ki k temu edina lahko pritegne tudi druge in manjšine, tudi ljudi drugih dežel in tradicij. S citatom avstrijskega slikarja Oskarja Kokoschke, da jo "mora demokracija tako zanesljivo voditi kakor instinkt", je Haderlapova še zmeraj mladi avstrijski republiki za konec zaželela vse najboljše ob rojstnem dnevu.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.