Nasveti Miše Pušenjak: Vrt je lahko domača lekarna. Katere zelenjadnice uživati zdaj?

Ni dolgo, kar nam je narava pokazala, da je močnejša od nas. Dober rezultat tega je tudi vse več domačega vrtnarjenja, česar sem zelo vesela. Nikoli ne pozabite, da vrtnarimo zato, da bomo jedli bolj zdravo, domače. Naj vas želja po velikem pridelku, primerjanje s sosedi ne premamita, da bi sadili in sejali prehitro, gnojili preveč, predvsem pa uporabili kemična sredstva za varstvo rastlin; ta v domači pridelavi nimajo kaj iskati.

Narava ima številne odgovore tudi na naše slabo počutje. Veliko lahko naredimo tudi s pravilno prehrano. Katere zelenjadnice je treba uživati zdaj, še bolje pa že vso zimo.

Najprej očistimo prebavni sistem

Preden začnemo kakršno koli "zdravljenje" s hrano, si moramo očistiti in okrepiti prebavni sistem. Naj posebej poudarim, da ne gre za zdravljenje, ampak samo za pomoč telesu, da se bo samo postavilo po robu napadalcem, kot so nadležne zimske viroze. Zaradi stresa, napačne, nezdrave prehrane, pomanjkanja gibanja na svežem zraku pa še zimske prehrane, ki nasploh ne sodi med zdravo, se v človeškem prebavnem sistemu dobri mikroorganizmi pogosto umaknejo tistim, ki povzročajo težave, zgago, bolečine v želodcu, napihovanje … Če želimo, da bo prava prehrana delovala, moramo najprej v telesu povrniti pravo mikrofloro, kot rečemo. Šele z dobrimi mikroorganizmi bomo iz hrane dobili, kar potrebujemo.

Saj ste veliko brali, poslušali reklame o tako imenovanih probiotikih. Pa veste, da so najboljši in najbolj zdravi tisti, ki so v zelnici, torej vodi, v kateri se kisa zelje, in v sirotki, stranskem produktu skute. Kdor še ima možnost, kar na delo, kislo zelje in kisla repa naj bosta pogosteje na jedilniku. Vedno je najboljše, če ju uživamo kar surova, brez kuhanja. Vsako jutro za zajtrk malo kislega zelja, pa ne bo treba v lekarno in kupovati dragih prehranskih dopolnil.

Ko deluje prebavni sistem, očistimo telo

To bi morali narediti vsako pomlad. Čez zimo se v telesu, v človeških celicah, nabere veliko nečistoč, saj je zimska hrana premastna in v njej ni dovolj sveže zelenjave, zlasti zelene. Najboljša čistilca telesa sta regrat in radič.

Upam, da ste prebrali moje nasvete in imate na vrtu posejan prezimni radič. Najboljša sorta je domači solkanski, a tudi verona, treviški in zeleni tržaški solatnik so v redu; slednjega sejemo junija. Mnoge moti grenkoba, zato radiča ne sejejo ali kupujejo. A grenkobi se lahko izognete. Lahko posejete pravo sorto. Najmanj grenak je solkanski, prav tako verona in treviški, če ju za nekaj minut daste v toplo vodo, ne bosta pregrenka. Radič bo veliko manj grenak tudi, če bo redno zalivan. Če je zima tako suha kot letošnja, je smiselno gredice občasno zaliti. Poleg grenčin vsebujejo rdeči listi radiča še veliko vitamina A, ki ima prav tako vlogo pri obrambi telesa pred prehladom in drugimi zimskimi tegobami.

Zelene sorte dodajo še klorofil, ki vsebuje cel spekter mineralov, med njimi ima veliko magnezija in železa. Klorofil pospešuje rast in obnovo tkiva. Sodeluje tudi pri čiščenju organizma, kar potrebujemo v jesenskem, zimskem in zgodnjepomladanskem času. Klorofil prav tako pomaga v boju proti okužbam. Znan je po tem, da krepi imunski sistem. Poleg vsega naštetega koristi še na številne druge načine. Zato je uživanje sveže zelene zelenjave zdaj zelo pomembno. Najbolj svežo najdete na svojem vrtu ali pri sosednjem kmetu zelenjadarju.

Križnice za premagovanje zimskih tegob

Vse križnice, kot so zelje, ohrovt, predvsem pa rukola, redkev in redkvica, so že od nekdaj znani blažilci zimskih nadlog. Naše telo bo se bo okrepilo z žveplenimi spojinami, ki jih vsebujejo križnice. Redkvico lahko imate na jedilniku tudi jeseni, v rastlinjak jo sejemo od septembra pa vse do sredine, morda celo do konca oktobra. Enako velja za rukolo. Naj povem, da sem prvo letošnjo redkvico z bližnje kmetije že jedla. Čim prej jo posejte v rastlinjak, počasi pa tudi na prosto. Lahko kar med solato, redkvica ne potrebuje svoje grede.

Najmočnejše orožje proti prehladu, celo močnejšemu, je črna redkev. To so vedeli že naši predniki. Sirup, ki ga zelo enostavno naredimo, hitro vsaj ublaži močnejše okužbe jeseni in pozimi, če ne celo prepreči.

Upam, da je na vašem vrtu tudi listnati ohrovt, zagotovo ga na kmetijah nekateri še imajo. Ker vsebuje veliko klorofila, je prvi med kapusnicami. A tudi druge, kot so zelje, brstični in glavnati ohrovt, so zdaj v prvi obrambni vrsti za naše telo. Poglejte na vrtu, če ste pozno jeseni porezali brokoli, morda ga je kaj preživelo in zdaj že ima majhne, a sladke stranske rozete. Prav tako njegovo listje zrežite v zelenjavno juho. Za drugo zimo pa si zapomnite, da nekaj brokolija posadite v rastlinjak.

Lukovke odganjajo bakterije in viruse

Čebulnice vsebujejo veliko žveplenih spojin, ki uničujejo številne mikroorganizme, žal na viruse nimajo posebnega vpliva, a vseeno pomagajo pri obrambi telesa. Največjo napako delajo tisti, ki se izogibajo ostremu okusu čebule ali ne marajo nekoliko močnejšega vonja česna. Oster okus čebule namreč pomeni veliko žveplenih snovi, s čimer te preprečujejo vstop strupenim mikroorganizmom v človeško telo že v ustih. Seveda velja, da sta surova čebula in česen učinkovitejša. Ptujski lük je v eni izmed analiz pred 20 leti vseboval veliko več teh snovi kot primerjalni vzorci hibridnih sort.

Tisti, ki imate težave z želodcem in vam čebula ne ustreza, se lahko odločite za por, ki pa ga je treba pojesti nekoliko več. V začetku prehlada si čebulo preprosto narežete na kocke in jo imate na krožniku na nočni omarici, ko spite. To pomaga pri dihanju in čiščenju dihalnega sistema.

Namesto čebule, česna in pora lahko z vrta presadite drobnjak ali kitajski česen (kitajski drobnjak, grmičasti česen) v lonce in rastlinjak. Tam boste imeli okusno listje celo zimo. Če drobnjak posadite v lonec, ga morate jeseni najprej za sedem do deset dni dati v zamrzovalno skrinjo. Tako rastlino prevarate, da je zima že mimo, in se bo ponovno pričela obraščati. Drugače drobnjak na toplem pozimi počiva.

Mikrozelenjavo lahko pridelate tudi v bloku

Že vidim vse, ki mi bodo rekli, pa saj nimam vrta. Spet drugi niste v juniju posejali prezimnega radiča. Vedno lahko poiščete kmetije, saj skoraj vse, ki prodajajo na tržnici, sejejo prezimni radič. Nekaj svežih zelenih vitaminov in mineralov si lahko pridelate kar na oknu. Posejete seme solate, predvsem križnic, kot so kreša, rukola, pa tudi rdeče pese, blitve, špinače, mogoče manj znanega tolščaka. Ne potrebujete globokih, velikih loncev, najboljši so kar setveni pladnji. Vsega naštetega ne sejte v mešanici, saj vse rastline ne kalijo enako hitro. Potem bodo ene že za rezanje, druge pa bodo komaj pogledale na plan.

Seme posejete zelo gosto, eno poleg drugega. Večje seme, na primer grahovo, čez noč namočite v topli vodi. Ne pokrivajte z zemljo. Ko dobijo rastline prve prave liste, so velike okoli pet centimetrov, pa kar škarje v roko, porežite jih in uživajte kot dodatek solatam. Če ste jih posejali dovolj, lahko kot samostojno solato z raznimi prelivi. Če bo to jogurtov, ste dodali še probiotike. Rastline lahko dodate tudi v presne sokove in smutije. Sama bi posejala seme naštetih rastlin (pozabila sem še peteršilj, pastinak, koper) na toplem. Po vzniku bi nekaj posod z rastlinami postavila ven, na hladno, kjer bo raslo počasneje, nekaj pa jih pustila na toplem. Tako setev naredite vsakih deset dni, pa bo vsaj nekaj sveže zelenjave hitro na razpolago. Kreša že v sedmih dneh, rukola potrebuje nekaj več časa, solata tudi. Vedno pa izberite seme za kalčke ali mikrozelenjavo, če ga dobite. Običajno seme namreč preslabo kali.

Za konec

Vse napisano ne bo premagalo vseh tegob. Zagotovo pa so uravnotežena prehrana, domača zelenjava in tudi sadje lahko pomočniki telesu, da se z okužbami spopada in jih vsaj skuša premagati.