Le dan po tistem, ko sta se Madžarska in Poljska znašli skupaj s Slovenijo na prangerju poslancev Evropskega parlamenta zaradi pritiskov na medije, kar je v EU povezano z eno temeljnih vrednot, vladavino prava, sta vladi v Budimpešti in Varšavi vložili (pri)tožbi zoper uradni Bruselj, s katerima izpodbijata uredbo o pogojevanju izplačila evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava. Obe državi sta veliki neto prejemnici evropskega denarja. Pritožbi sta sicer na sodišče EU romali ločeno, a skoraj ni dvoma, da sta bili koordinirani.
Vladi v Varšavi in Budimpešti si razlagata delovanje EU precej po svoje
"Menimo, da takšne rešitve nimajo pravne podlage v pogodbah, posegajo v pristojnosti držav članic in kršijo pravo EU," je glede pogojevanja izplačil iz evropskih fondov s spoštovanjem vladavine prava sporočila poljska vlada. "EU ni pristojna za opredelitev koncepta pravne države ali za določanje pogojev, s katerimi se ocenjuje izpolnjevanje skladnosti z osnovnimi načeli," je sporočil tiskovni predstavnik poljske vlade Piotr Müller. "Izplačilo sredstev iz proračuna EU mora temeljiti le na izpolnjevanju objektivnih in konkretnih pogojev, ki nedvoumno izhajajo iz predpisov," je še dejal. "Politizirana razlaga" pravil EU pa je "zelo resna nevarnost ne samo za Poljsko, ampak tudi za celotno Evropsko unijo", poudarjajo v Varšavi. "Pred Sodiščem Evropske unije skupaj s Poljsko izpodbijamo mehanizem o pogojevanju," pa je na facebooku sporočila madžarska pravosodna ministrica Judit Varga.
Na Sodišče EU sta Varšava in Budimpešta vložili pritožbo na uredbo o pogojevanju za zaščito proračuna unije, zaradi katere sta konec lanskega leta blokirali sprejetje svežnja za spoprijem Evrope s pandemijo covida-19 v vrednosti 1824 milijard evrov.
Varšava in Budimpešta, ki se zaradi erozije temeljnih demokratičnih standardov soočata z več primeri na najvišjem sodišču EU, ocenjujeta, da gre za ideološko vmešavanje v njune notranje zadeve. Uredba o vladavini prava opredeljuje kršitve vladavine prava, ki jih je mogoče kaznovati z zamrznitvijo evropskih sredstev, in postopek ukrepanja proti kršiteljicam. Obseg uredbe je bil sprva omejen na finančno upravljanje, a so ga v pogajanjih nemškega predsedstva in Evropskega parlamenta razširili na ogrožanje neodvisnosti sodstva, neukrepanje v primeru protipravnih odločitev javnih oblasti ter omejevanja dostopa do pravnih sredstev. Poljska in Madžarska sta temu nasprotovali. Za rešitev svežnja za okrevanje so voditelji članic decembra lani dosegli kompromis v obliki sklepov vrha, ki zamika možnost kaznovanja z zamrznitvijo sredstev zaradi kršenja načela vladavine prava do odločitve Sodišča EU o zakonitosti tega ukrepa. Kompromis namreč predvideva, da Evropska komisija ne bo predlagala ukrepov v skladu z uredbo, dokler ne bo ob upoštevanju omenjenih načel pripravila usmeritev za uporabo mehanizma pogojevanja. Usmeritve pa bo dorekla po odločitvi Sodišča EU.
Obe državi sta že dalj časa pod drobnogledom evropske komisije in Evropskega parlamenta. Poljski očitajo predvsem nedopustno ravnanje na področju pravosodja vključno s prisilnim upokojevanje sodnikov, pa tudi ravnanje s pripadniki istospolnih manjšin, Madžarski pa preprečevanje svobodnega dela univerz in drugo. Evropska komisija vladam obeh držav grozi tudi z aktivacijo 7. člena evropske pogodbe, znanega tudi kot "jedrska bomba", ki v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic članici unije, ki sistematično krši temeljna evropska načela.
