Ameriško-nemška aktivistka Stephanie Westbrook je tako rekoč vse življenje del antimilitarističnih gibanj in prizadevanj za zaprtje ameriških vojaških baz. Od leta 1991 živi v Italiji in od leta 2009 je aktivna članica in koordinatorka gibanja za bojkot, dezinvesticije in sankcije (BDS) zoper Izrael, dokler ta ne začne spoštovati mednarodnega prava. Gibanje BDS se poskuša vse pogosteje diskreditirati in preprečiti njihovo delovanje z obtožbami antisemitizma, ki prihajajo od zagovornikov Izraela. Aktivistka, doma iz Teksasa, pravi, da je nevarno, če se antisemitizem meša z legitimno kritiko politik države, ki predstavljajo mednarodna hudodelstva.
"Demonizirati se poskuša ljudi, ki želijo biti solidarni s Palestinkami in Palestinci," pravi. "Ljudi, ki celo življenje delujejo za dobro vseh, proti rasizmom vseh oblik, se obtožuje antisemitizma, ker nasprotujejo kršitvam pravic Palestincev," pojasnjuje, da so nekateri zaradi obtožb izgubili zaposlitev ali izkusili druge povračilne ukrepe. "Zagotovo ima to zastraševalni učinek, a veliko ljudi vztraja. Neredko prejme njihova drža tudi izjemno široko podporo z vseh koncev sveta." Nova definicija antisemitizma, ki jo je predlagala mednarodna zveza za spomin na holokavst (IHRA), vsebuje med primeri antisemitizma tudi kritiko izraelske države, pri čemer so smernice izjemno ohlapne. "S tem se Izrael ščiti pred odgovornostjo zaradi kršitev mednarodnega prava," opozarja Stephanie Westbrook. "Hkrati se odvrača pozornost od bojev in prizadevanj, ki so nujni, da se zoperstavimo antisemitizmu, ki smo mu priča," je prepričana gostja, ki je v Slovenijo prišla na vabilo Gibanja za pravice Palestincev.
Nova definicija antisemitizma vsebuje tudi kritiko izraelske države, pri čemer so smernice izjemno ohlapne
Z bojkotom nad bojkot
Septembra je odmevala odločitev nemškega mesta Dortmund, da britansko-pakistanski pisateljici Kamili Shamsie odvzame nagrado Nelly Sachs zaradi njene podpore gibanju BDS. Protestna pisma zoper to odločitev in v podporo pisateljici so napisali akademiki in več kot 300 književnikov, na čelu z nobelovcem J. M. Coetzeejem.
"Takšna kaznovanja in poskusi omejevanja pravic zgolj zato, ker nekdo podpira nenasilno kampanjo za spoštovanje človekovih pravic, praviloma sprožijo ogorčenje," opiše Stephanie Westbrook bumerang učinek. Poskusi Izraela in držav zaveznic, da bi kriminalizirali gibanje BDS, so zanjo znak, da uporabljajo pravo taktiko. Ob tem spomni na zgodovino uspešnih bojev zoper apartheid v Južnoafriški republiki in za državljanske pravice v segregiranih Združenih državah Amerike, ki so prav tako vključevali bojkote. "Ljudje niso pripravljeni pristati na to, da se nekoga kaznuje zaradi nenasilnega zavzemanja za človekove pravice," je prepričana. Opozarja, da se tudi mnenje nemškega parlamenta, ki je pravno nezavezujoč dokument, poskuša napačno interpretirati kot prepoved gibanja BDS. "Ljudje se na take posege oblasti ne odzovejo dobro - še posebno ne v času, ko vidimo bojkote in demonstracije po celem svetu. Te pa spremljajo tudi globalni poskusi omejiti pravico ljudi do protesta." Omenja primer raperja Taliba Kwelija, ki so mu zaradi njegove podpore gibanju BDS prepovedali nastop v Nemčiji. "Protestno pismo so podpisali glasbeniki s celega sveta, od Briana Ena do Petra Gabriela," opiše, kako je cilj gibanja BDS tudi širiti vedenje o gibanju in kršitvah palestinskih pravic - reakcije oblasti neredko povzročijo, da za BDS slišijo ljudje, ki morda ne sledijo vprašanjem človekovih pravic ali mednarodne politike.
Prostori brez apartheida
V času Evrovizije so tako nagovarjali in s svojim sporočilom dosegli številne glasbene navdušence in pripadnike skupnosti LGBT+. Pri kampanji zoper izraelsko državno vodno podjetje Mekorot, ki skrbi tudi za vodovodno omrežje, ki omejuje Palestincem dostop do vode, so se povezali z irskimi in italijanskimi gibanji zoper privatizacijo vode. V kampanji proti italijanskemu podjetju Pizzarotti, ki sodeluje pri gradnji hitre železnice čez okupirano Palestino, so združili moči z italijanskim gibanjem proti hitri železnici na severu Italije. Več kot 170 palestinskih organizacij podpira gibanje BDS in prav institucije v Palestini, ki so del nacionalnega odbora BDS, vodijo kampanje.
"Vedno pojasnimo, zakaj sta posamezno podjetje in institucija vpletena v kršitve človekovih pravic v Palestini, kako in zakaj se te izvaja, kakšne posledice ima to za ljudi tam. Gre za izobraževanje in povezovanje bojev," opisuje, da so skupnim kampanjam sledili obiski italijanskih aktivistov v Palestini. "Zanimivo je, da so aktivisti prepoznali enake metode in poskuse zatiranja kampanj, četudi na drugi ravni," pravi. Po Evropi, doda, se širijo prostori - območja brez apartheida. Gre za galerije, knjižnice, trgovine, gledališča ali občine, ki so podpisale zavezo, da ne bodo sodelovale ne s podjetji ne z institucijami, ki so vpleteni v kršenje človekovih pravic v Palestini. V Italiji jih je že več kot 150, v Španiji več kot 300 - od teh je 80 občin.
"Poudarjamo, da ne gre za identiteto nekoga, ampak za njihovo vpletenost v kršitve mednarodnega prava," pravi italijansko-ameriška aktivistka in dodaja, da je bojkot naperjen tudi proti številnim mednarodnim korporacijam, od Pume do HP. "Če gre za izraelska podjetja ali institucije, je poziv k bojkotu vedno posledica njihove vpletenosti v kršitve," pojasni in še doda, da niso izključene niti akademske ali kulturne institucije. "Ideja, da sta kultura ali akademsko delo ločena od politike, je napačna," pravi Stephanie Westbrook. "Izražanje stališč je problematično šele, ko umetniki ali športniki zavzamejo določeno stališče," opozarja, da zgolj tiho pristajanje na obstoječe stanje ni nikoli problem - a tudi ne rešitev v boju zoper krivice in kršitve mednarodnega prava.
