David Card, Joshua D. Angrist in Guido W. Imbens so dobitniki letošnje Nobelovo nagrade za ekonomijo, so sporočili v Stockholmu.
Kanadčan Card s kalifornijske univerze Berkeley, ki mu pripada polovica prestižne nagrade, je novi nobelovec za empirični prispevek k ekonomiki dela, Američan Angrist in Nizozemec Imbens pa za metodološki prispevek k analizi vzročnih razmerij.
Drugo polovico nobela si delita v ZDA rojeni Angrist z ameriške univerze MIT ter na Nizozemskem rojeni Imbens z univerze Stanford.
Pri nagradi na področju ekonomskih znanosti tehnično ne gre za Nobelovo nagrado, saj je Alfred Nobel ni omenil v svoji oporoki. To nagrado je leta 1968 ustanovila švedska centralna banka ob svoji 300. obletnici in jo podeljujejo v njegovem imenu in skupaj z ostalimi Nobelovimi nagradami.
Prvič so jo podelili leta 1969 Ragnarju Frischu in Janu Tinbergenu. S tem je ta nagrada precej mlajša od pravih Nobelovih nagrad, podeljevanih od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel.
Na seznamu dosedanjih prejemnikov teh nagrad tudi po letošnjem izboru še naprej močno prevladujejo znanstveniki z ameriških univerz.
Z današnjo razglasitvijo se je sklenil teden razglasitve letošnjih Nobelovih nagrad.
Domadenik Murnova: Nobelovci s pomembnim vplivom na empirične raziskave
Nobelovo nagrado za ekonomijo so letos podelili za prispevek na področju naravnih eksperimentov. Dobitnik polovice nagrade David Card je skupaj s pokojnim kolegom Alanom B. Kruegerjem pomembno vplival na večjo vlogo empiričnih raziskav v sodobni ekonomski znanosti, je poudarila profesorica z ljubljanske ekonomske fakultete Polona Domadenik Muren.
"Letošnji dobitniki prestižne Nobelove nagrade so nagrajeni za svoje delo na področju ekonomije dela ter metodologije naravnih eksperimentov, ko ukrepi različnih ekonomskih politik pripeljejo do razmer, ki so podobne podobna naključnim poskusom," je strnila.
Card in Krueger sta v začetku 90. let prejšnjega stoletja izzvala prevladujočo teoretično doktrino o negativnem vplivu minimalne plače na zaposlenost tako, da sta izvedla naravni eksperiment. Primerjala sta rast zaposlenosti v restavracijah s hitro prehrano v ameriških zveznih državah New Jersey in Pensilvaniji pred in po dvigu minimalne plače v New Jerseyu s 4,25 na 5,05 dolarja. Na podlagi terenske raziskave v več kot 400 restavracijah s hitro prehrano sta ugotovila, da se je zaposlenost v New Jerseyju kljub višji minimalni plači povečala bolj kot v Pensilvaniji. Razlika sicer ni bila statistično značilna, zagotovo pa ni bilo možno trditi, da obstaja negativni učinek višje minimalne plače na zaposlenost. Pozneje sta to raziskavo nadgradila v drugih zveznih državah in potrdila omenjeno hipotezo, je orisala. (STA)
