Bližnja zgodovina se skoraj ponavlja. Poslanci spodnjega doma nasprotujejo vladi oziroma njenemu predsedniku, da o britanskem izstopu iz Evropske unije odloča brez njih. Najprej so z zakonom pred dvema letoma takšno nakano preprečili tedanji premierki Therese May in letos pozimi v seriji dramatičnih glasovanj zavrnili sporazum o brexitu, sklenjen z EU, zdaj so v vojni s premierjem Borisom Johnsonom. Ta se zaveda moči parlamenta in se je odločili za sicer zakonito, a v tako občutljivih časih vsekakor tvegano pot: delo poslanske zbornice je zamrznil oziroma suspendiral do sredine oktobra.
Reakcije na Otoku, pa ne samo med poslanci, so silovite. V sredo zvečer je na ulicah britanskih mest protestiralo več tisoč ljudi, spletna peticija proti suspenzu pa je zbrala v manj kot 24 urah več kot 1,3 milijona podpisov. Spontani protesti proti Johnsonovi potezi so izbruhnili v Londonu, Edinburgu, Cardiffu, Manchestru, Bristolu, Cambridgu in Durhamu.
V peticiji, o kateri bo moral razpravljati parlament, saj je zbrala več kot zahtevanih 100.000 podpisov, piše, da parlament ne bi smel biti suspendiran ali razpuščen, dokler datum izstopa ne bo preložen ali namera Velike Britanije o izstopu iz EU ne bo preklicana. Toda ni prav jasno, kako bi lahko poslanci, ki se na delo vrnejo le nekaj dni pred začetkom suspenza parlamenta, o njej razpravljali ali glasovali - pa tudi, kaj bi na to porekel Johnson.
Zaradi Johnsonove zahteve je danes odstopila voditeljica škotskega krila konservativne stranke Ruth Davidson. V odstopnem pismu je Johnsona pozvala, naj sklene dogovor z Brusljem. Davidsonova, ki je škotske konservativce vodila osem let, sicer nasprotuje brexitu. Nekateri so se Johnsonove poteze lotili s pravnimi sredstvi. Poslovna ženska in aktivistka proti brexitu Gina Miller vložila zahtevo za nujno sodno revizijo odločitve. Joanna Cherry iz Škotske nacionalne stranke pa je vložila zahtevo za nujno obravnavo škotskem vrhovnem sodišču.
Vse je pravzaprav zakuhala britanska kraljica Elizabeta II. (nje se v Združenem kraljestvu seveda ne kritizira, vsaj javno ne), ki je v sredo odobrila začasno prekinitev dela britanskega parlamenta, ki jo je predlagal premier Johnson. Tako imenovana prorogacija je sicer običajna pred vsakoletnim pričetkom zasedanja poslanske zbornice, a sedanja z delom sploh ni prekinila že več kot dve leti in novega zasedanja formalno ne more začeti. V času tovrstne prorogacije v parlamentu ni razprav in glasovanja, običajno pa se tudi vsi predlogi zakonov, katerih postopki se v prejšnjem zasedanju niso zaključili, umaknejo iz procedure. Prav tako je v vseh dosedanjih primerih najpogosteje šlo za nekajdnevno prekinitev, zdaj pa bo šlo za približno pettedensko. Kraljica je namreč sporočila, da se bo prekinitev dela parlamenta začela med 9. in 12. septembrom in končala 14. oktobra. Kraljica, ki jo je prošnja za prorogacijo sicer dosegla med dopustom na njenem posestvu Balmoral na Škotskem, naj bi nato 14. ali 15. oktobra nagovovorila poslace. Zadnji vrh EU pred za 31. oktober napovedanim brexitom pa naj bi se pričelo 17. oktobra.
Vodji opozicijskih laburistov in liberalnih demokratov Jeremy Corbyn in Jo Swinson sta nemudoma pisala kraljici in jo prosila za sprejem, da bi izrazila nasprotovanje suspenzu dela parlamenta. Johnson bi namreč tako je tako do sredine oktobra praktično zvezal roke opozicijskim strankam, ki so sicer dosegle dogovor, da bi brexit brez dogovora preprečile s sprejetjem posebne zakonodaje v parlamentu.