Vojna na Bližnjem vzhodu je povzročila največjo motnjo v oskrbi v zgodovini svetovnega trga z nafto, potem ko so bile zalivske države zaradi iranskih napadov primorane zmanjšati črpanje nafte, ugotavlja Mednarodna agencija za energijo (IEA). Njihovo skupno črpanje nafte se je zmanjšalo za vsaj 10 milijonov sodov na dan.
Vojna na Bližnjem vzhodu, ki se je začela po ameriško-izraelskih napadih na Iran 28. februarja, je močno prizadela svetovno oskrbo z nafto in oslabila črpanje te surovine. Hormuška ožina, skozi katero poteka prevoz petine svetovne nafte, je namreč praktično zaprta od začetka vojne na Bližnjem vzhodu, Iran pa je danes okrepil napade na ladje ob tej ožini in naftno infrastrukturo na Bližnjem vzhodu.
Cene nafte od izbruha vojne močno poskočile
IEA je izpostavila, da trenutni pretok skozi Hormuško ožino znaša manj kot 10 odstotkov ravni pred izbruhom vojne. Lani je ta pretok znašal okoli 15 milijonov 159-litrskih sodov na dan, poročilo povzema francoska tiskovna agencija AFP.
IEA ob tem opozarja, da "ni znakov za umiritev sovražnosti ali jasnega časovnega okvira za obnovitev pretoka skozi ožino".
Skoraj dva tedna trajajoča vojna je po oceni agencije s sedežem v Parizu povzročila "največjo motnjo v oskrbi v zgodovini svetovnega trga z nafto".
Cene nafte so tako od izbruha vojne močno poskočile. Rast cen nafte se je nadaljevala tudi danes, kljub sredini odločitvi 32 članic IEA za sprostitev rekordnih 400 milijonov sodov nafte iz svojih strateških naftnih rezerv.
V današnjem trgovanju je cena 159-litrskega soda severnomorske nafte brent za nekaj časa spet presegla 100 dolarjev. Trenutno je treba za nafto brent za dobavo maja odšteti 96,68 dolarja za sod, kar je 4,70 dolarja oz. 5,11 odstotka več kot v sredo. Za sod zahodnoteksaške lahke nafte, ki bo dobavljena aprila, pa je bilo treba okoli 11.45 po srednjeevropskem času odšteti 91,50 dolarja, kar je 4,25 dolarja oz. 4,87 odstotka več.
