Cilja direktive sta tudi obnova energetsko najmanj učinkovitih stavb in boljša izmenjava informacij o energetski učinkovitosti. Nove stavbe morajo biti v skladu z novo zakonodajo, ki jo je Evropski parlament potrdil s 370 glasovi za, 199 proti in 46 vzdržanimi, od leta 2030 brezemisijske. Nove stavbe, v katerih delujejo javni organi oziroma so v njihovi lasti, pa naj bi bile brezemisijske že od leta 2028.

Za stanovanjske stavbe bodo morale članice sprejeti ukrepe za zmanjšanje povprečne porabe primarne energije za vsaj 16 odstotkov do leta 2030 in za najmanj 20 do 22 odstotkov do leta 2035.

V skladu z novo direktivo bodo morale države članice do leta 2030 obnoviti 16 odstotkov, do leta 2033 pa 26 odstotkov energetsko najmanj učinkovitih nestanovanjskih stavb.

Države morajo tudi sprejeti ukrepe za razogljičenje ogrevalnih sistemov in postopno opuščanje fosilnih goriv pri ogrevanju in hlajenju. Cilj je, da bi do leta 2040 popolnoma opustili kotle na fosilna goriva.

Iz novih pravil je mogoče izvzeti kmetijske stavbe in stavbe kulturne dediščine, države članice pa se lahko odločijo, da bodo izvzele tudi stavbe, ki so zaščitene zaradi posebnega arhitekturnega ali zgodovinskega pomena, začasne stavbe ter cerkve in bogoslužna mesta.

Direktiva bo del zakonodaje postala, potem ko jo bo potrdil Svet EU.

Zakonodaja o energetski učinkovitosti stavb je neposredno usklajena s cilji in predlogi konference o prihodnosti Evrope, katerih cilj je povečati energetsko neodvisnost in trajnost v uniji.