Gospodarstvenik in nekdanji dolgoletni predsednik uprave Podravke Zvonimir Mršić opozarja na resne posledice, ki jih vojna v Iranu prinaša hrvaškemu gospodarstvu. Daljši spopad na Bližnjem vzhodu po njegovih besedah vodi v znatno višjo inflacijo, težjo gospodarsko situacijo in pomanjkanje ključnih surovin. Ne gre le za gorivo, temveč tudi za hrano, umetna gnojila in druge materiale, ki poganjajo industrijo.
Rast inflacije na Hrvaškem, v Evropi in svetu ustreza napovedim Mednarodnega denarnega sklada. Mršić pojasnjuje, da enomesečna vojna dvigne inflacijo za en odstotek. Če spopad traja tri mesece, lahko pričakujemo triodstotno rast, pri petih mesecih ali več pa tvegamo vstop v inflacijsko spiralo, poroča hrvaški Poslovni dnevnik.
V primeru zaprtja Hormuške ožine Evropi in svetu grozi pomanjkanje hrane, polimerov, helija, aluminija in mikročipov. Mršić sicer pozdravlja vladno zamrznitev cen, saj ta korak ščiti standard državljanov, a hkrati dodaja, da boj proti inflaciji zahteva tudi nepriljubljene ukrepe.
Napačna kmetijska politika in odvisnost od uvoza
Visoke cene hrane na Hrvaškem ne izvirajo le iz dražjih energentov. Glavni razlog tiči v tem, da država ne proizvede dovolj lastne hrane. Državna revizija je nedavno ugotovila, da je država v zadnjih letih v kmetijstvo vložila 3,5 milijarde evrov subvencij, a količina proizvedene hrane ostaja na ravni iz leta 2010. Večina izdelkov na policah prihaja iz tujine.
Mršić ostro kritizira dosedanje vlade, saj meni, da vse po vrsti vodijo napačno kmetijsko politiko. Hrvaška po njegovem mnenju ni niti konkurenčna niti samozadostna. Država uvaža meso, perutnino, solato in korenje, proizvodnja umetnih gnojil pa je drastično upadla. Zanašanje na uvoz pomeni, da cene hrane diktirajo drugi, domača neučinkovitost pa se neposredno preliva v višje zneske na trgovskih policah.
Sodobne potrošniške navade zahtevajo svež paradižnik vse leto, ne le v sezoni odprtih polj. Mršić zato poziva k nujni širitvi proizvodnje v rastlinjakih in plastenikih. Kmetom, ki jim je neurje uničilo infrastrukturo, mora država takoj pomagati, da hitro obnovijo pridelavo. Če vojna traja dlje časa, lahko dobavne verige popolnoma razpadejo.
Globalna kriza in udarec za turizem
Hrvaška nujno potrebuje novo, konkretno in merljivo kmetijsko strategijo. Čeprav ima država ugodne podnebne pogoje in obilje vode, s temi viri ne gospodari učinkovito. Ob deževju se sooča s poplavami, ob pomanjkanju padavin pa s sušo. Mršić opozarja, da današnja kriza presega tisto iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat je svet skrbel le dotok nafte iz Perzijskega zaliva, danes pa ta regija predstavlja ključni vir za utekočinjeni zemeljski plin, umetna gnojila, polimere in aluminij.
Utekočinjeni plin ne služi le kot energent, ampak tudi kot surovina za polimere, kar draži embalažo. Desetina svetovnega aluminija nastane v zalivu, zato njegova nedostopnost viša cene avtomobilov in embalaže. Helija že zdaj primanjkuje, kar ovira proizvodnjo mikročipov.
Če se trenutne razmere nadaljujejo tri ali šest mesecev, bo ogrožena dostopnost hrane in številnih drugih izdelkov. To predstavlja posebno nevarnost za hrvaški turizem. Pretrgane dobavne verige pomenijo, da država ne bo imela dovolj hrane niti za lastne prebivalce, kaj šele za turiste. Mršić zato vlado poziva, naj hitro spodbudi pridelavo hrane, še posebej tiste v zaprtih prostorih, in tako prepreči najhujše scenarije.
