Jon Knez
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v soboto sklenila turnejo po državah Zahodnega Balkana, ki se potegujejo za članstvo v EU. Turnejo je končala v Črni gori, kjer je pohvalila napredek države na poti v unijo. Državi bo v okviru načrta EU za gospodarsko rast na voljo več kot 380 milijonov evrov, od tega 27 milijonov do konca leta, je sporočila predsednica. Milojko Spajić, premier Črne gore, ki ji od vseh držav zahodnobalkanske regije pri vprašanju članstva kaže najbolje, je na srečanju s šefinjo Evropske komisije dejal, da so naredili veliko, a da bodo morali storiti še veliko več, za to pa potrebujejo podporo celotne družbe. Predsednik Jakov Milatović pa je poudaril, da je nujen intenziven tempo zapiranja poglavij, da bi država izpolnila cilj in postala 28. država članica EU do leta 2028.
Preden je odšla v Podgorico, je predsednica von der Leyen Kosovu obljubila skupno 880 milijonov evrov iz načrta EU za gospodarsko rast. Prav tako je po srečanju s kosovsko predsednico Vjoso Osmani in premierjem Albinom Kurtijem pohvalila gospodarski napredek države in uspeh pri pripravi reformnega načrta, ki je podlaga za izplačilo sredstev iz načrta EU za gospodarsko rast Zahodnega Balkana. Z njim želi EU pospešiti približevanje teh držav uniji, zlasti na področju sprejemanja potrebnih reform. V ta namen je vzpostavila nov finančni instrument za obdobje 2024-2027, vreden šest milijard evrov.
Ursula von der Leyen je pozdravila dogovor, ki umika omejitve pri izvozu srbskih izdelkov na Kosovo, ki sta ga Priština in Beograd dosegla pred dvema tednoma. Pozdravila je tudi uvedbo brezvizumskega režima z Evropsko unijo. Predsednica Osmani pa je pozvala k hitri odpravi ukrepov, ki jih je EU v zadnjih mesecih sprejela proti Kosovu.
Srbija ne bo spreminjala zunanje politike
V Beogradu se je sestala s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. Dejala je, da Srbija spada v EU, o čemer da pričajo njena dejanja in dosedanji napredek. Vučić je rekel, da Srbija ostaja na evropski poti, a poudaril, da ne bo spreminjala zunanje politike, najbrž misleč na to, da proti Rusiji ne želijo uvesti sankcij. Pohvalil je tudi šefinjo komisije, ki da je vedno pripravljena poslušati in slišati srbsko stran. Predsednica je izpostavila, da je Srbija ena od najnaprednejših držav v procesu pristopanja in da si v tem duhu prizadevajo za odprtje tretjega sklopa poglavij.
Dejala je tudi, da je Srbija pri pripravi reformnega načrta opravila odlično delo. Napovedala je, da bo iz instrumenta do konca leta dobila 110 milijonov evrov, skupno pa da bo prejela okoli 1,5 milijarde evrov. Ocenila je še, da bi Beograd že naslednje leto lahko postal del enotnega območja plačil v evrih (SEPA).
BiH 20 milijonov evrov za odpravo posledic poplav
Pred tem se je Ursula von der Leyen mudila v Bosni in Hercegovini. Najprej je obiskala Jablanico in druge občine, ki so jih v začetku oktobra prizadele katastrofalne poplave. Napovedala je, da bo BiH poleg vseh drugih oblik pomoči takoj dobila 20 milijonov evrov. V Sarajevu se je sestala s predsedujočo svetu ministrov BiH Borjano Krišto. BiH kot edina država zahodnobalkanske regije ni posredovala reformnega načrta, ki je pogoj za izplačila iz načrta za gospodarsko rast, ampak predsednica Evropske komisije verjame, da bo država premagala ovire.
Predsednica Krišto je izpostavila, da je letvica zahtev glede reformnega načrta za BiH postavljena zelo visoko. BiH je doslej po njenih besedah uskladila 111 od 113 točk iz reformnega programa, ustno pa so jim napovedali še tri dodatne zahteve, povezane z vizumskim režimom, bojem proti korupciji in nadzorom proračuna. Vprašanju uskladitve vizumskega režima z EU nasprotuje predsednik entitete BiH Republike srbske Milorad Dodik.
Severna Makedonija bo morala spremeniti ustavo
Pred obiskom BiH je Ursula von der Leyen v Skopju izrazila upanje, da bo Severna Makedonija storila korak naprej za čimprejšnje odprtje prvega sklopa poglavij v pristopnih pogajanjih. Napovedala je še, da bo država iz načrta EU za gospodarsko rast Zahodnega Balkana letos prejela 52 milijonov evrov, skupno pa prek 750 milijonov. S prvim sklopom poglavij, ki je vezan na vladavino prava, se začnejo vsebinski pogovori med stranema. Kot je spomnila predsednica Evropske komisije, mora Severna Makedonija za odprtje tega sklopa najprej spremeniti ustavo, kar je povedala makedonskemu premierju Hristijanu Mickoskemu. Napredek te države na evropski poti je namreč zaustavil spor z Bolgarijo, ki od Skopja zahteva spremembo ustave, s katero bi vanjo vpisali bolgarsko manjšino.
Turnejo je začela minulo sredo v Tirani. Tudi tam je pohvalila napredek Albanije in državi obljubila več kot 920 milijonov evrov iz gospodarskega načrta. Albanski premier Edi Rama je dejal, da postaja pristopni proces vse težji. "Albanci so razdeljeni v vseh stvareh, ne dvomijo pa o tem, da je Albaniji mesto v EU," je še dejal.
