Boris Jaušovec
Kot bi psu dali čuvati klobaso! Tako ogorčeno se je odzvala govornica Zelenih na avstrijskem Koroškem in zvezna poslanka na Dunaju Olga Voglauer na imenovanje Stephana Tauschitza na mesto vodje koroškega Urada za državno varnost in obveščanje.
Tauschitz je bil za vodjo deželne tajne službe, ki nadzira spoštovanje ustave, odkriva terorizem in ekstremistične leve in desne grožnje, imenovan v začetku meseca. Voglauerjeva je bila ena prvih, ki je javno izrazila gnus in nesprejemljivost tega imenovanja. Z odločnim protestom sta se oglasila tudi Narodni svet koroških Slovencev in predsednik Zveze slovenskih pregnank in pregnancev Gregej Krištof. Nevzdržnost tega imenovanja so izrazili tudi drugi. Predsednik Izraelitske kulturne skupnosti z Dunaja Oskar Deutsch je za ORF izjavil, da bi "urad moral spremljati Tauschitza, ne pa, da je Tauschitz postal njegov vodja". Korifeja avstrijskega novinarstva Paul Lendvai je v dunajskem liberalnem dnevniku Der Standard sredi meseca o tem napisal uničujoč komentar.
Ogorčenje na Koroškem in sicer v Avstriji, protesti pa so prihajali tudi iz tujine, je obrodilo sadove. Kajti kot so te dni sporočili iz Koroške deželne policijske direkcije, je bil Tauschitz po le desetih dneh na funkciji z nje vendarle odstranjen in zamenjan. Dokler ne bodo izbrali njegovega naslednika, bo urad vodila njegova namestnica Viola Trettenbrein.
Kaj je Vrh?
Kdo je pravzaprav Stephan Tauschitz? Gre za politika avstrijske vladajoče Ljudske stranke (ÖVP), ki je bil nekaj časa celo predsednik koroškega deželnega zbora. A kritiki mu imenovanja za vodjo urada seveda niso očitali zavoljo tega, pač pa zavoljo njegove večkratne udeležbe in - dvakrat, leta 2008 in 2010 - celo nagovora na kvazi žalnih slovesnostih na Ulrichsbergu/Vrhu.
Kaj je pravzaprav (bil) Vrh in tamkajšnje Združenje Ulrichsberga - zmeraj na shodu kakšen teden dni pred obletnico koroškega plebiscita -, nam je pojasnil avstrijski publicist, koroški Slovenec Franc Wakounig: "Velikokrat sem bil na Vrhu, od osemdesetih let naprej. Poročal sem za manjšinske medije o tem vsakoletnem torišču in shajališču nacistov, fašistov in rasistov iz vse Evrope. To, da so me zmerjali in opljuvali, je še najmanj. Tudi fizično so se me lotili, policija pa je vselej obračala glavo stran. Na Vrhu so se v začetku jeseni vselej zbrali veterani iz druge svetovne vojne, bivši esesovci, ki so se jim pridružili flamski, litovski, tudi hrvaški fašisti, pa neonacisti iz vse Evrope. Najhuje je, da so dolga leta nekakšne pietetne govore tam držali koroški deželni glavarji od Wagnerja, Ambrozyja in Zernatta do Haiderja. Ta je nastopil večkrat. Prireditvi je slavnostni pridih dodala avstrijska vojska z godbo na pihala in s častno stražo, starejše udeležence je s parkirišča tudi vozila na prizorišče. Govorniki iz združenja Ulrichsberg so zagovarjali esesovske zločine med drugo svetovno vojno in se pridušali, da so bili Waffen SS zgolj navadni vojaki. V bližnji kapelici so postavili spominske plošče esesovskim in drugim fašističnim, tudi ustaškim, vojaškim oddelkom ter jim polagali vence. Enkrat je na Vrh prišla Gudrun, hči Heinricha Himmlerja, glavnega nemškega organizatorja nacističnih koncentracijskih taborišč in holokavsta. Prireditelji so jo posebej slavnostno osebno pozdravili. Mnogi udeleženci so brez sramu razkazovali kljukaste križe ali pa svoje ordene, kot je rajhovski železni križ iz druge svetovne vojne."
Česa Tauschitz ni opazil?
No, tem zborovanjem je koroška oblast zadnja leta naredila konec. V veliki večini so se udeleženci nato preselili na Libuško gmajno, kjer so vsako leto maja pod izgovorom, da gre za komemoracijo hrvaških pliberških žrtev komunističnega maščevanja po drugi svetovni vojni, obujali spomine in objokovali poraz fašizma in nacizma.
Tauschitz pa nikoli ni opazil, da se je na Vrhu znašel v družbi neonacistov, torej tistih, ki naj bi jih na novi funkciji kot grožnjo lastni državi odkrival in preganjal.
Kako, da so ga sploh lahko imenovali za vodjo urada, če pa je deželna oblast prepovedala slavljenje tretjega rajha in kolaboracije tudi na Libuškem polju? Pa mesto Celovec je leta 2020 končno ukinilo 1200 evrov letne podpore za to sporno združenje Ulrichsberg, še vprašamo Wakouniga. "Hja, zavoljo teh sprememb v zadnjem času je nekdo morda računal, da vrana vrani ne bo izkljula oči," odgovori.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
