Namen Olimpijskega dneva je bil plemenit. V duhu olimpizma so želeli propagirati olimpijsko idejo in zbirati sredstva, da se omogoči jugoslovanskim športnikom udeležba na olimpijadi v Berlinu. Pozivu mariborskega olimpijskega odbora so se odzvali nogometaši, lahkoatleti, teniški igralci in sokoli, dogodil pa se je na stadionu Železničarja, ki je bil takrat še ob Tržaški cesti.
"Toda že uvodoma moramo poudariti, da bi bilo bolje, če bi prireditev izostala, kajti to, kar se je včeraj pripetilo na stadionu SK Železničarja, spada v najbolj žalostno poglavje v analih mariborskega športa," zapišejo dan po prireditvi v Mariborskem večerniku Jutra.
Glavna atrakcija prireditve je bil nogometni turnir mariborskih moštev. Določeni pari so bili: ISSK Maribor proti Slaviji s Pobrežja, v drugem srečanju pa sta se pomerila SK Železničar in SK Rapid. Predvideno je bilo, da posamezno srečanje traja dva polčasa po 20 minut, nato pa se najprej poraženca pomerita za tretje mesto, temu pa bi sledil še veliki finale.
Prva tekma je minila brez večjih posebnosti in po štiridesetih minutah je zasluženo zmagal ISSK Maribor s 3:1. Pred drugim nogometnim srečanjem so na stadionu tekmovali atleti v teku na 110 metrov z ovirami. Atletskemu intermezzu je sledilo srečanje SK Železničar - SK Rapid, a od predvidenih štiridesetih minut so jih nogometaši odigrali zgolj deset. Pri rezultatu 2:0 za ajznponarje so po mnenju rapidovcev nasprotniki drugi gol dosegli iz prepovedanega položaja, zato so se igralci lotili sodnika Schnellerja. Najprej verbalno, nato tudi fizično. Ta je zavoljo tega kaj kmalu odžvižgal konec srečanja in prisodil zmago Železničarju.
Kljub nešportnemu obnašanju nogometašev Rapida je po še enem atletskem vložku, teku na 1500 metrov, vendarle sledila najprej tekma za tretje mesto, ki so jo razboriti rapidovci, tokrat brez incidentov, dobili s 4:2. Po nastopu sokolov in štafetnem teku 4x200 m pa je Olimpijski dan zaključila finalna nogometna tekma, v kateri so nogometaši Železničarja premagali ISSK Maribor z 1:0. Žal pa tudi finalna tekma ni minila brez incidentov.
"Ni to bila nogometna tekma, marveč neke vrste rokoborba ali, še bolje povedano, navaden pretep v okviru nogometne tekme, tekom katere so si nekateri igralci nadeli nalogo poškodovati nasprotnikove igralce. Tekma je bila vseskozi prepletena z zaušnicami ter boksarskimi nastopi. Proti takšnemu načinu 'igranja' je bil seveda sodnik g. Schneller brez moči, kajti igralci so se 'obdelovali' tudi takrat, ko niso imeli žoge," so še zapisali v časniku.
Po tridesetih minutah se je sodnik vendarle odločil to "mesarsko klanje" na igrišču zaključiti, a incidentov s tem še ni bilo konec. Pred tribuno je igralec ISSK Maribor Boris Tičar, tudi sicer eden najbolj grobih igralcev, planil na igralca SK Železničar Antoličiča in ga s pestjo udaril v obraz. Napadeni se je z okrvavljenim obrazom umaknil z igrišča, medtem pa se je neki drugi ISSK-jevec lotil še funkcionarja nasprotnega kluba, g. Fišerja.
"To je bil epilog Olimpijskega dne. Razume se, da bodo včerajšnje 'tekme' še predmet razpravljanj pri zeleni mizi naših športnih instanc, pa tudi pred sodiščem. Če je bil s športne strani včerajšnji Olimpijski dan prava 'polomijada', upamo, da se je vsaj v gmotnem oziru do neke mere dosegel namen."
