Branka Bezjak
Začelo se je s petimi alpakami, ki jih je Miha Pirš kupil za hišne ljubljenčke in pripeljal na posestvo, ki sta ga veliko let pred tem kupila njegova babica in dedek v Lušečki vasi pri Poljčanah. Toda že prvo leto so se razveselili mladička in se nato odločili za nakup dveh samcev. Iz tega se je ob zanimanju ljudi za te živali, ki so pri nas še posebnost, postopoma razvijal turizem in sedaj imata z Jako Rančnikom Alpaka ranč Slovenija, na katerem javnosti predstavljata alpake. "Vse več posameznikov se odloči zanje, toda mi smo za zdaj edini, ki na ta način delamo z alpakami, da jih obiskovalcem približamo, da spoznajo ta čudovita bitja," razlagata.
Pirš je po poklicu zdravstveni tehnik, Rančnik agronom. Svoji službi sta pustila in zdaj je to, kar je bil njun hobi, vir prihodkov. Glede na to, da skoraj vse postorita sama, sta imela letos le dan in pol dopusta, a jima to ni v preveliko breme. "Ena od samic je bila breja, mladička sicer nosijo okoli enajst mesecev in pol. Zanimivo pri alpakah je, da lahko kotitev nekoliko zamaknejo in se mladiči skotijo tudi po nekaj več kot letu. Toda pri nas se je zgodilo ravno obratno. Samica je skotila prej, zato je bilo treba dopust prekiniti," je pojasnil Rančnik. Ker so alpake godne za parjenje že po kakšnih štirinajstih dneh po kotitvi, se je tudi na tem ranču število alpak kmalu povečalo in zdaj čreda šteje že 24 alpak in pet mladičev.
Na pašniku so samice z mladiči od štirih samcev ločene z ograjo prav zato, da bi nadzorovali parjenje in ne bi prihajalo do konfliktov, je prvi in pravzaprav edini napotek, ko pridemo na obisk, da skrbno zapiramo ograjo, pravzaprav vsa vrata ograj na ranču. Med našim obiskom zato, da ne bi skakal na drugo stran, kateri od samcev dobi povodec. Alpake so mirne živali, v bližini človeka se počutijo dobro in varno. O tem smo se lahko prepričali, ko smo jih lahko po mili volji božali po izjemno mehki dlaki, jih objeli in tako premagali morebitne zadržke in strahove. Doživetje z alpakami za obiskovalce traja dve uri in stane za odraslega 22 evrov, za otroke od četrtega do dvanajstega leta je cena enajst evrov. Ob obisku dobite posodico s priboljški, ki jih nato z dlani ponujate alpakam. In spet, strah je odveč, alpake zelo nežno z ustnicami vzamejo ponujeno. Sicer se prehranjujejo v prvi vrsti s travo, senom. Za posladek dobijo kakšno jabolko. Ker so to inteligentne živali, zelo pozorne in radovedne, a krotkega značaja, so primerne tudi za razne terapije.
Za druženje z alpakami je treba rezervirati termin
Teh na Alpaka ranču Slovenija ne ponujajo, a že druženje s temi živalmi učinkuje pomirjujoče. So pa doživetju, druženju z živalmi, dodali delavnico, na kateri si izdelate polsteno milo iz alpakine dlake. "Delavnico ponujamo na željo obiskovalcev, zanjo se dodatno plača tri evre, pri čemer udeleženci milo, ki omogoča nežen piling, vzamejo s seboj," je povedal Rančnik. Ko sta s Piršem začela, sta imela termine za doživetja vsak dan, zdaj imata v ponedeljek in torek prosto, za obiskovalce so alpake na voljo od srede do nedelje. Pri čemer se je treba predhodno dogovoriti za termin, izrecno izpostavita. Zelo sta gostoljubna, toda ker se želita vsakemu obiskovalcu oziroma skupini posebej posvetiti, ne moreta sprejemati naključnih gostov. "Nismo živalski vrt, ponujamo doživetje in zato se je za obisk treba dogovoriti, da lahko vsakemu ponudimo pristno izkušnjo. Ne nazadnje delamo z živalmi in moramo tudi to upoštevati," še pojasni Pirš.
Na zelo lično urejeni terasi, kjer se sprehajajo posebni golobi, si nato obiskovalci lahko oddahnejo ob lepem razgledu na neokrnjeno naravo. Ob tem pa prisluhnejo petju več vrst ptic, ki prav tako živijo na ranču. In kakor se za gostitelje na Štajerskem spodobi, je v ceno obiska vključen bogato obložen pladenj domačih dobrot. "Naša pogostitev vsebuje same lokalne dobrote, mesnine so od naših sorodnikov, siri od bližnjega mesarja, kruh prav tako nabavljamo tukaj, tudi vino in sokove," razlaga Pirš. Goste usmerjajo v turizem Dravske doline, sicer pa so povezani v konzorcij destinacije Štajerska.
Na ranču nekaj zaslužijo tudi s prodajo alpakine dlake, ki je zelo cenjena, sodi med dragocenejša naravna vlakna (kot sta svila in kašmir), vlakna tudi ne gorijo, so antialergijska, ne vsebujejo lanolina. "Naši babici radi kaj spleteta iz preje, tako ponudimo več izdelkov. Vsak, ki že ima izdelek iz te volne, ve, kako mehek in topel je," odgovorita. Ker se je čreda tako razširila, bosta jeseni nekaj alpak prodala, sta še povedala.
Glede na to, da sta se med prvimi v Sloveniji na tak način začela ukvarjati z alpakami, sta se učila sproti, sicer pa dobro sodelujeta z Veterinarsko postajo Slovenske Konjice. "Od rejcev, pri katerih smo nabavili prve alpake, smo dobili nekaj informacij, veliko pa se moraš pozanimati sam, ne nazadnje je tudi splet v veliko pomoč," je še povedal Pirš.
Alpake lažje prenašajo zimo kot poletje, zato so morali poleti prilagajati ure ogledov. In kako je s pljuvanjem pri alpakah, na kar najprej pomislimo? To je sicer bolj značilnost lam. Alpake ne pljuvajo kar povprek, temveč je to predvsem način za urejanje medsebojnih odnosov v čredi. Ljudi namerno načeloma ne pljuvajo. Ker so čredne živali, v prvi vrsti potrebujejo družbo svoje vrste, zato je treba imeti najmanj dve alpaki.
