Žana Vertačnik
Burne so razprave o noveli zakona za uravnoteženje javnih financ, ki so jo minuli teden na seji državnega zbora sprejeli s prepričljivo večino in v okviru katere so tako poslanci pozdravili zvišanje minimalne bruto urne postavke za študentsko delo. Ta trenutno znaša 4,89 evra, s prvim januarjem pa ne bo smela biti nižja od 5,4 evra, pri čemer gre za več kot desetodstotno zvišanje bruto urne postavke. Na predlog interesne skupine delodajalcev državni svetniki na današnji seji odločajo, ali bodo vložili odložilni veto, poleg novele zakona za uravnoteženje javnih financ pa sicer še na zakon o izbrisih v bankah.
S parcialnimi rešitvami zgolj do negativnih posledic
V Levici so se zavzemali za zvišanje na 5,63 evra in še za nekatere druge spremembe, tudi denimo povračilo potnih stroškov in malice. Koalicijski poslanci so na seji odbora za finance nato vložili dopolnilo in postavko znižali na omenjenih 5,4 evra. Do zvišanja je bil že minuli teden kritičen vodja interesne skupine delodajalcev in generalni sekretar združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Igor Antauer, ko je dejal, da teh posegov nikakor ne gre jemati kot sistemskih rešitev.
Levica: "Z zvišanjem še vedno ceneje kot delo preko pogodbe"
"Urna postavka se od uvedbe leta 2015 ni usklajevala z minimalno plačo, kar pomeni, da je za njo močno zaostala. Minimalna urna postavka se je od leta 2015 do danes dvignila le za ubogih 39 centov ali za 8,6 odstotka, medtem ko se je minimalna plača dvignila za več kot 12 odstotkov," so v Levici komentirali očitke, da bi lahko dvig minimalne bruto urne postavke študentskega dela pomenil breme za delodajalce. "Študentsko delo je za delodajalce zanimivo predvsem zaradi svoje hiperfleksibilnosti, odsotnost vseh pravic, ki pripadajo redno zaposlenim in s tem povezanimi dodatnimi stroški za delodajalca. Tudi z dvigom na 4,56 evra neto je študentsko delo za delodajalce še vedno ceneje kot delo preko pogodbe o zaposlitvi, če upoštevamo vse pravice, ki pripadajo redno zaposlenim," so še nadaljevali.
