Vlado pozivajo tudi, naj bolj resno pristopi k sanaciji po poplavah, je po sestanku dela županov SLS v Ljubljani dejal strankin predsednik Marko Balažic.
Vlada v pogovorih o določitvi povprečnine za prihodnji dve leti po njegovih besedah ponovno kaže izjemno nerazumevanje koncepta lokalne samouprave. Glede na predloge meni celo, da "ministrica za javno upravo delovanja lokalne samouprave žal ne razume".
Kot je pojasnil, vladna stran vztraja, da se povprečnina določi pri 700 evrih oz. je celo podala nekatere predloge, s katerimi bi nagradili občine z bolj potratnimi občinskimi upravami. Kot primer takšne rešitve so v SLS v sporočilu za javnost po srečanju izpostavili ukinitev spodbujanja skupnih občinskih uprav.
Po drugi strani pa izračun stroškov občin za opravljanje obveznih javnih nalog kaže, da bi povprečnino morali dvigniti na 823 evrov, da bi bilo financiranje občin vzdržno, je poudaril Balažic. Med razlogi za dvig povprečnine je navedel inflacijo in višje plače v javnem sektorju.
Župani SLS govorili tudi o sanaciji škode po poplavah
Župan Litije Franci Rokavec pa je izpostavil tudi povečevanje stroškov na energetskem delu in da bodo občine nenazadnje višje stroške imele tudi zaradi ujm to poletje. Zato po njegovih navedbah pričakujejo, da bo prišlo vsaj do sprejetja kompromisnega predloga, ki so ga podala združenja občin za 776 evrov povprečnine.
Župani SLS so danes govorili tudi o sanaciji škode po poplavah. Kot je dejal Balažic, so se podatki o škodi sicer res vnesli v aplikacijo Ajda, a je pri tem več težav. Prva je, da aplikacija uporablja izračune, ki so stari 20 let, kar pomeni, da ne ustrezajo obstoječemu stanju. Popisana škoda v višini 2,7 milijarde evrov je tako zaradi starih izračunov verjetno podcenjena.
Poleg tega občine po njegovih besedah doslej "praktično niso prejele nobenih predplačil". "V bistvu ne vemo, kako bomo preživeli to jesen, če pride do močnejšega deževja," je dodal. Po njegovih besedah je na primer v Litija, kje je škoda ocenjena na 18 milijonov evrov, doslej prejela "povračila v višini enega poleta premierja do Malega Lošinja".
SLS sicer ponovno poziva vlado, naj z interventnim zakonom prenese pristojnost urejanja dela vodotokov na občine ter za to zagotovi sredstva sklada za vode. Opozarjajo namreč, da morajo župani v tem trenutku kršiti zakon, če želijo zavarovati občane, državni koncesionarji pa svojega dela ne opravijo. Kot primer je navedel Železnike, kjer ni poplavilo, ker je župan poslal bagre v rečno strugo.
A ker je po trenutni ureditvi urejanje vodotokov v pristojnosti države, župani v takih primerih ravnajo nezakonito, poleg tega pa za to nimajo predvidenih sredstev. "Pojdite recimo na porečje reke Savinje in lahko vidite, da v reki ni nobenega stroja," je opozoril. Prepričan je, da bi bile po poplavah, če bi bile za to pristojne občine oz. bi šlo vsaj za pristojnost na ravni regij, stvari v dveh mesecih urejene.
Podobnih sprememb kot pri pristojnostih urejanja dela vodotokov si želijo tudi v primeru gozdnih cest, so pojasnili po sestanku kluba županov SLS. Ta šteje 38 županov, a se vsi sestanka niso udeležili.
