Rozmari Petek
Mnoge zgodbe, ki so jih spisale poplave, so neverjetne. O ljudeh, ki jih je skoraj odplavilo, pa so na različne načine ušli najhujšemu. O ljudeh, ki so ostali brez vsega, a vztrajajo, čeprav ne vedo niti, ali jih čaka selitev ali obnova. In o redkih posameznikih, ki so jih stiske soljudi tako prizadele, da so iskali način, kako jim kar najbolj pomagati. Boris Lah s Polzele je eden takih. Ljudem je poskušal pomagati z nakupom pralnih strojev, saj so skorajda vsi po vrsti v poplavah ostali tudi brez tega aparata. "Takole se je začelo. Z ženo sva pomagala čistiti eno hišo. Potem je žena začela prati perilo za te poplavljence, pa še za štiri njihove sosede. Kmalu zatem sem moral poslovno v Švico. Ko sem se peljal tja, sem imel slabo vest, kako moram potovati stran ravno sedaj, ko je največ dela po poplavah. Potem sem pomislil, kako pomemben je v bistvu pralni stroj. Ko sem se vrnil, sem posnel video, dodal nekaj slik in to poslal mojim kontaktom v Švici in drugje v tujini. Poskušal sem jim prikazati, kakšna je situacija. Težko je bilo posneti, večkrat sem snemal, ker sem se zraven razjokal. Sam sem se medtem že odločil, da bom kupil nekaj pralnih strojev. Sem jih že tudi naročil, potem pa so se ljudje tako zelo začeli odzivati, da smo hitro nabrali toliko denarja, da smo v prvi rundi, na solidarnostni ponedeljek, razvozili že prvih 40 strojev," opisuje Boris.
Pomoč potrebujejo zdaj
S pomočjo družbenih omrežij je poskušal prepričati tudi druge svoje znance (glede na to, da je glasbenik, je med njimi veliko tudi glasbenih prijateljev), naj pomagajo. Vsaj s tem, da delijo objavo. "Sem srečen za vse tiste, ki so se odzvali. In zelo nesrečen za tiste, ki se niso in imajo možnost ter ogromno sledilcev. To ne pomeni, da oni ne pomagajo poplavljencem. Najbrž jim pomagajo drugače. A z majhno gesto bi lahko pomagali tudi pri tej akciji. Tako so me pa nekateri kar ignorirali. Saj vem, da sem bil mnogim najbrž precej nadležen. Ampak poplavljenih ljudi ne smemo pozabiti, zdaj potrebujejo pomoč. Ne morejo tedne in tedne prati na roke. Če ne bi oglaševal akcije, bi se v trenutku ustavila. Drugih možnosti kot družbena omrežja pa nisem imel," opisuje Polzeljan, ki je bil pred kratkim izbran za iskro tedna na Štajerskem valu. "Naziva sem bil vesel, a sem hkrati dodal, da ljudje od moje iskre nimajo nič. Potem so tudi na radiu zaposleni zbrali denar za pralni stroj," opisuje.
Poplavljen stroj ni bil niti odplačan
O vsem tem je pripovedoval v pretekliku. Z razlogom. "Trenutno sem tako razdvojen … Vseskozi sem med jokom in zadovoljstvom. Zadovoljen, da mi je uspelo, ker vendarle so eni zbrali tako malo denarja – razdelili smo 123 pralnih strojev. A nesrečen, ker jim nimam več iz česa pomagati, ljudje pa še potrebujejo pomoč. Že če grem v Letuš, bi jim lahko razdelil kar tam sto pralnih strojev, ker je vse bilo pod vodo. Kje so še vsi drugi kraji? Do Celja je bilo ogromno poplavljenih, o katerih se nič ne govori. Do Luč se dolgo ni niti prišlo. Gornji Grad ni bil nikoli prav omenjen, ker ne leži ob Savinji. Mi smo tam razdelili gotovo okoli 20 pralnih strojev. Tudi na Koroškem smo jih razdeljevali. Sebe tako sedaj vidim kot dobrodelnika, ki mu je zmanjkalo denarja." Ljudje pa še vedno potrebujejo … "Ko vidiš ljudi, ki so 20 let skupaj spravljali dom, sedaj pa so morali vse znositi pred hiše, ker je bilo vse uničeno, te prizadene. Ena gospa mi je kazala blaten, uničen pralni stroj, za katerega bo morala še leto in pol plačevati položnice, ker ga je vzela na obroke. Ko je dobila naš pralni stroj, me je tako objela, da sem mislil, da me ne bo več izpustila." Zato ga toliko bolj boli, da ne bo mogel več pomagati. "Vsak dan dobivam vprašanja, ali še imam kakšen pralni stroj. Pa ga nimam … Nimam pa tudi več nikogar, ki bi mi dal denar. Moje prijatelje sem 'porabil' (tudi sam z družino je za nakup pralnih strojev prispeval štiri tisoč evrov, op. p.). Verjamem, da je veliko ljudi že doniralo. Da so na nekem radiu denimo zbrali dva milijona evrov pomoči, so ljudje morali donirati. A žal še nikogar na terenu nisem srečal, ki bi dobil takšno pomoč. In se sprašujem, kje so te velike vsote," je ob tem še izpostavil eno najpogostejših vprašanj poplavljencev iz Savinjske doline.
Bo zdaj moral odnehati?
V poplavi dobrodelnih akcij mnogim posameznikom ne uspe "priplavati" na vidno mesto. Sam je imel tak sistem, da je zaupal ljudem, ki na/ob poplavljenih območjih živijo. Tako so mu ogromno pomagali predvsem Damjan Žvipelj, Klemen Jereb, Klemen Knez, gasilci. Pri izbiri najboljšega modela pralnega stroja, ki ga znajo uporabljati tudi starejši in se malokrat pokvari, pa mu je svetoval Miro Bliznac, ki je pomagal tudi pri logistiki. "Najprej sem začel tako, da sem vprašal prijatelje, ali poznajo koga, ki potrebuje pralni stroj. Nekateri so bili pri tem tako uvidevni, da so rekli, da sami bodo že kako, imajo pa sosede, prijatelje, ki bi ga bolj potrebovali." Sam je ob tem preveril tudi naslov prejemnika, če ta živi na poplavnem območju. "Pri dobri dve tretjini dostav sem bil tako zraven in sem na lastne oči videl, da gre pomoč v prave roke. Imamo pa tudi vse fotografirano. Tako kot imam zapisano vsako donacijo, tudi, če so mi jo dali na roko," zagotavlja Boris Lah. Na spisku ima že okoli 50 novih poplavljencev, ki upajo na njegovo pomoč. Bo mar res zdaj moral odnehati?
