Zlomljen kolk ji je "prinesel" varstveni dodatek

Gospa Majda je v minulem mesecu prvič prejela varstveni dodatek, pa še to po "sreči v nesreči". Zakaj? V Sloveniji 36.899 ali sedem odstotkov starejših prejema pokojnino, nižjo od 300 evrov, medtem ko je prejemnikov varstvenega dodatka nekaj manj kot 18 tisoč.

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Varstveni dodatek je vsekakor boniteta naše države, ki bi lahko ublažila marsikatero stisko. A pogosto ostane le mrtva črka na papirju.
Andrej Petelinšek

Ni potrebna ekspertiza, da (se) (za)vemo, da beda je. Socialno dno je vedno globlje in širše. "Bonusi", do katerih je posameznik na dnu upravičen, pa redkejši od uvrstitev naših na Euro v nogometu. Saj se tu in tam še najde kakšen kanček upanja, vendar marsikatera boniteta ob informacijski sodobnosti spregleda marginalizirane ali te, ki so tri četrt življenja preživeli brez kakršnegakoli vedenja o računalnikih, internetu, pametnega telefona pa najbrž ne bodo nikoli imeli.
Majda je 73-letna zgarana upokojenka iz sosednjega vhoda. V poštni nabiralnik prejema le reklamne letake, iz katerih izrezuje kupone, tu in tam, če ji kak evro ostane, kupi križanke. Televizija je ne uboga od časov, ko je sobno anteno zamenjal digitalni pretvornik, od radijskih postaj pa načeloma posluša samo tiste, ki vrtijo domačo muziko. Ima minimalno pokojnino, a niti sanja se ji ne, da obstaja "varstveni dodatek". Zaradi svoje izključenosti in dejstva, da je popolnoma sama za vse v življenju, je o tem samo slišala, enkrat, v čakalnici pri zdravniku. Takrat je mislila, da jo bo ZPIZ že obvestil, če bi bila do dodatka upravičena. A kar nekaj mesecev je minilo, pa se ni zgodilo nič. Zato si misli, da do njega ni upravičena. Majdi smo ga pomagali urediti, ko je zaradi zloma kolka pristala v bolnišnici in se je prvič srečala s socialno službo. Sreča v nesreči bi rekli. Če ji takrat ne bi zdrsnilo na ledu, bi še danes životarila brez varstvenega dodatka.

"Sreča", da ničesar nima

Varstveni dodatek (VD) je v osnovi namenjen trem skupinam ljudi: trajno nezaposljivim, trajno nezmožnim za delo, med katere sodijo invalidi in invalidsko upokojeni, in starejšim od 63 let (moškim nad 65. letom), ki prejemajo denarno socialno pomoč ali pa bi bili do nje upravičeni, a presegajo cenzus zanjo, ne presegajo pa cenzusa za VD. Gospa Majda spada v zadnjo skupino: ima pokojnino, ki pa presega cenzus denarne socialne pomoči, ni pa presegala cenzusa s svojim dohodkom. O upravičenosti do varstvenega dodatka odloča, na podlagi cenzusov, pristojni center za socialno delo.
Oktobra 2019 je bil cenzus za samsko osebo 591,20 evra na mesec, za gospodinjstvo dveh, kjer oba izpolnjujeta pogoje, je skupni cenzus 899,40 evrov, za gospodinjstvo dveh, kjer le eden izpolnjuje pogoje, je skupni cenzus 820,44 evra. Prihranki, ki so upoštevani, znašajo nad 2500 evrov za posameznika in nad 3500 evrov za družino. Morebitne nepremičnine, ki jih ima posameznik v lasti, ne smejo presegati vrednosti 13 tisoč evrov, za tiste z manj se odloča center za socialno delo po prostem preudarku, načeloma se tukaj tudi izključijo nepremičnine, v katerih posameznik živi. Tukaj se nemalokrat pojavijo težave, saj ima marsikateri starostnik "neizkoriščene" nepremičnine v lasti, pa potem kljub vsej svoji revščini in pokojninam, ki komaj dosežejo 300 evrov, ni upravičen do dodatka. Včasih so to kozolci, njive, ki jih nihče ne želi odkupiti ali najeti, ali napol propadli gospodarski objekti. A gospa Majda je imela vsaj to "srečo", da nima ničesar.

O Mirku je društvo Humanitarček obvestil poštar. Zdaj mu pomagajo s hrano in tudi varstveni dodatek ima. Celo zredil se je nekoliko.
Andrej Petelinšek

Kako oddati vlogo

Postopek oddaje vloge za varstveni dodatek se je nekoliko poenostavil in bi ga lahko strnili v tri korake:
1. Pridobimo si obrazec Vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev; s tem obrazcem lahko dajemo tudi vloge za denarno socialno pomoč, otroški dodatek, štipendijo ali subvencije vrtca, najemnine. Lahko nam ga s spleta zastonj natisne kdo, ki ima računalnik in tiskalnik, ali pa ga kupimo v lokalni knjigarni ali papirnici, kjer je cena malo manj kot 1 evro.
2. Izpolnimo obrazec z našimi podatki (in tudi našega partnerja, če živimo v skupnem gospodinjstvu).
3. Odnesemo (ali pošljemo) izpolnjeno vlogo na za nas pristojni center za socialno delo.

Če nismo prepričani, ali smo vlogo izpolnili pravilno, lahko prosimo za pomoč kakšnega prijatelja, znanca ali pa se preprosto odpravimo z njo na pristojni center za socialno delo. Tam vratarja ali informatorja prosimo, da nas usmeri v ustrezno sobo, kjer nam bodo strokovni delavci brez težav pomagali dopolniti vlogo, če nam kaj ne bi bilo jasno. Nato bo trajalo kakšen teden, dva - odvisno od zasedenosti centra -, da prejmemo odločbo. Ta bo pozitivna ali negativna; v primeru negativne se lahko na pristojnem centru še vedno pritožimo, ob pozitivni pa bo zabeležen znesek, ki nam pripada za določeno časovno obdobje, prejeli pa ga bomo verjetno že z naslednjim mesecem. Kolikšna bo višina VD, je odvisno od našega sedanjega dohodka, ki ga odštejemo od za nas primernega cenzusa, in tako dobimo razliko, ki nam bo pripadala.
Treba je vedeti, da CSD zmeraj najprej vključi otroke prosilca, če so ti "dobro stoječi", morajo najprej oni poskrbeti za svoje starše, kar je tudi pravilno. Prav tako posameznik izgubi pravico do varstvenega dodatka, če bi se preselil v institucionalno varstvo (denimo dom upokojencev). Varstveni dodatek se vrača samo v primeru dediščine, po smrti upravičenca (dediči prejmejo zmanjšano dediščino za znesek, ki ga je prejel upravičenec, tudi oni pa lahko prosijo za oprostitev vračila), tako da ni več toliko zadržkov, ki bi osebe odvračali od tega, da ga skušajo pridobiti. A vendar je v Sloveniji 36.899 ali sedem odstotkov starejših, ki prejemajo pokojnino, nižjo od 300 evrov (navadno tisti, ki ob upokojitvi niso imeli zahtevanih pogojev ali so bili zavarovani za ožji obseg pravic), medtem ko je prejemnikov varstvenega dodatka nekaj manj kot 18 tisoč. Diskrepanca je očitna.

Jih ne bo zaznala in našla država?

A gospa Majda je v minulem mesecu prvič prejela varstveni dodatek, za kar je neznansko hvaležna, čeprav ji ga je "prinesel" zlomljen kolk. "Finančna injekcija", ki je pravzaprav le nekaj evrov, ji bo omogočila, da kdaj suhemu kruhu za večerjo doda kakšen namaz. In morda lahko vsak od nas pomaga kakšni majdi, vsaj s tem, da zanjo natisnemo vlogo.
Varstveni dodatek je vsekakor boniteta naše države, ki bi lahko ublažila marsikatero stisko. A pogosto ostane le mrtva črka na papirju. Glavna težava je nepoznavanje pravic, zakonskih možnosti in informacijska izoliranost. Ob tem se vprašam, ali med vsemi brošurami, reklamami in drugimi sporočili v nabiralniku država vendarle ne bi mogla priskočiti na pomoč tem starostnikom ter jim poslati vsaj osnovne informacije po točkah? Ne nazadnje obstajajo evidence, preko katerih bi država morala zaznati starostnike, ki živijo sami ob minimalnih dohodkih. Ali kam jih "izgubimo" nekaj tisoč? Vsi si ne morejo zlomiti kolka, da se srečajo s pomočjo. Še Furs nas najde, pa četudi živimo v neogrevani sobici sredi Tezna, le informacije starostnikov ne.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.