Srečko Klapš
Menjava vladne ekipe in epidemija koronavirusa sta upočasnili aktivnosti v zvezi s sistemsko zakonsko rešitvijo, ki jo Združenje Frank pripravlja skupaj z državnim svetom. Medtem so zakonski predlog prenovili, saj so upoštevali pripombe državnozborske zakonodajno-pravne službe. "Novi predlog ne predvideva več konverzije po tečaju na dan najetja posojila, temveč uvaja omejitev tečajnega tveganja, ki je skladna s kasneje sprejeto in danes veljavno zakonodajo ter prinaša enako raven varovanja potrošnikov kreditojemalcev," je pojasnil Matjaž Sušnik, predsednik Združenja Frank, in dodal, da bi državni svet novi predlog zakona lahko obravnaval septembra.
Bi koalicija podprla dopolnjeni predlog zakona?
Hkrati merijo utrip med koalicijskimi strankami, med katerimi naj bi bila zakonu naklonjena Nova Slovenija, tehtnico pri SDS bi lahko prevesilo dejstvo, da bi, če ustavno sodišče ne ugodi pritožbam kreditojemalcev, Janševa vlada nosila posledice za proračun, težke več sto milijonov evrov, s katerimi bi slovenski davkoplačevalci v glavnem reševali tuje banke. Med koalicijskimi strankami bi lahko bila najtrši oreh SMC, saj je njihova poslanka Andreja Potočnik, kot je razvidno iz biografije, objavljene na spletni strani državnega zbora, nekdanja bančna uslužbenka. V Desusu, kjer se trenutno ukvarjajo s krizo vodenja, bi se verjetno pridružili večinskemu mnenju. Še posebej če se ta problematika ne bi rešila do prihodnjih volitev, kjer bi glasovi 20.000 gospodinjstev, zadolženih v švicarskih frankih z višjimi mesečnimi obroki in še višjimi glavnicami, lahko kaj šteli. Potem ko je zakon nedavno začel parlamentarno pot tudi v Bosni in Hercegovini, je Slovenija še edina brez dokončne sodne ali zakonske rešitve: "Slovenija je tik pred tem, da se v primeru neuspešne pritožbe na ustavnem sodišču postopek nadaljuje na Evropskem sodišču za človekove pravice. Ta vlada ima priložnost in odgovornost, da prepreči nove stroške za proračun, ter poskrbi, da tuje banke vrnejo nepošteno pridobljen denar slovenskim državljanom," še opozarja Sušnik.
Evropska sodna praksa proti slovenski
V zadevah C‑224/19 in C‑259/19 je Sodišče EU odločilo, da Direktiva 93/13 ne nasprotuje temu, da je za vložitev tožbe za vračilo preplačil zaradi ničnosti nepoštenega pogodbenega pogoja določen zastaralni rok, ob čemer pa pravica do uveljavljanja ničnosti ne zastara. Obenem nasprotuje oviram, ki lahko potrošnike odvračajo od sodnega varstva nad nepoštenostjo pogodbenih pogojev. Ob tem v Združenju Frank opozarjajo, da koprsko okrožno sodišče dodatno ovira vložitev tožb, saj jim zaračunava sodno takso v dvakratnem znesku.
V zadevah C-698/18 in C-699/18 je sodišče odločilo, da ima potrošnik tudi še po izteku (poplačilu) pogodbe možnost uveljavljati sodno varstvo, v nasprotju s stališči slovenskih sodišč, da se po izpolnitvi pogodbenih obveznosti ni več mogoče sklicevati na ničnost.
V primerih konverzije kreditov z (delno) poravnavo in ko so potrošniki podpisali s strani bank zahtevano izjavo, da se odpovedujejo sodnemu varstvu pred nepoštenimi pogoji, pa je sodišče odločilo, da se potrošnik načeloma ne more odreči sodnemu varstvu (C-452/18).
Že za dva milijona evrov pravdnih stroškov
Medtem je vloženih že več kot štiristo tožb zoper banke, ki pa dodatno bremenijo že tako okleščene družinske proračune kreditojemalcev v švicarskih frankih. V Združenju Frank ocenjujejo, da so ti za pravdne stroške plačali že več kot dva milijona evrov. "Medtem ko so vrhovna sodišča drugih držav članic EU že ugotovila, da je pogoj, ki določa vračanje kredita v tuji valuti, nepošten pogoj, in je francosko sodišče spoznalo odgovornost banke za škodo, povzročeno kreditojemalcem, slovenska sodišča še vedno vztrajno branijo banke in s tem posredno preprečujejo tudi kakršnokoli možnost izvensodne ali sistemske rešitve problema," ugotavlja Sušnik. Dodaja, da čeprav se sodišča na deklarativni ravni sklicujejo na nacionalno in evropsko zakonodajo, so njihove ocene dejstev največkrat arbitrarne, zaključki pa strokovno sporni, kar kaže citat iz nedavne sodne odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani: "Četudi gre za stališča uglednih ekonomistov, jih sodišče glede na nasprotna toženkina stališča in glede na to, da gre za strokovno ekonomsko področje, o katerem sodišče nima znanja, ni moglo sprejeti kot dokazana."
Sodbe na spletu, najbolj problematične na Evropsko komisijo
Tudi zato so se v Združenju Frank odločili za razkritje sodb, ki finančno izčrpavajo slovenske kreditojemalce in jim otežujejo pot do sodnega varstva, na spletnem portalu za spremljanje sodnih odločb v zadevah, povezanih s švicarskimi franki. Portal omogoča vpogled v število odločb in vrsto odločitve ter trajanje in dinamiko postopkov, predvsem glede premikanja med različnimi sodnimi instancami in morebitnimi primeri obnove postopka. "V javnosti bomo izpostavljali tudi najbolj problematične obrazložitve sodb v korist bank in jih po potrebi prevedli v angleščino ter z njimi seznanjali mednarodno strokovno javnost in Evropsko komisijo, ki na naš predlog že vodi pritožbeni postopek," pojasnjuje Sušnik in dodaja, da bodo za analitične potrebe v zaprtem delu portala zbirali tudi podatke o sodnih stroških in sestavi senatov v posameznih zadevah. Portal je dostopen na spletni strani Združenja Frank, na povezavi http://www.zdruzenje-frank.si/sodbe-v-zadevah-chf/.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
