Če ne bodo našli zamenjave zanju, bo brez izbranega zdravnika ostalo 2800 ljudi, saj so ostale ambulante že polne.
Odhod dveh družinskih zdravnic pomeni, da približno 2800 pacientov, ki so bili doslej opredeljeni pri njiju, ostaja brez izbranega zdravnika, čeprav si mnogi, pravi Dvoršak, že iščejo zdravnike drugje. "Niso pa ostali na cesti. Na spletni strani imamo vse kontakte, kamor lahko pišejo ali kličejo in ena medicinska sestra od 7.00 do 14.00 skrbi za ta telefon in pregleduje elektronsko pošto ter o vsem seznani zdravnika, s katerim skupaj uredita težave pacientov," dodaja Dvoršak.
Odstopno izjavo je iz osebnih razlogov podal tudi direktor ZD Lenart Jožef Kramberger. Ena od zdravnic pa delo nadaljuje v koncesijski ambulanti v Poljčanah, za drugo, ki naj bi prav tako prešla h koncesionarju, pa trenutno ni znano, kam odhaja.
Dvoršak je pojasnila, da so v zdravstvenem domu že več let z razpisi iskali dodatne kadre, a jih zaradi splošnega pomanjkanja zdravnikov družinske medicine v Sloveniji niso uspeli pridobiti. Kot glavne razloge za odhode zdravnic navaja preobremenjenost, saj morajo poleg rednih ambulant voditi tudi urgentno službo. Na preobremenjenost so pred časom opozorili tudi koncesionarji, ki so prenehali izvajati urgentno dejavnost, kar je še dodatno obremenilo zdravnike v javnem zavodu.
ZD Lenart pokriva šest občin s skupno približno 20.000 prebivalci, večina teh pacientov pa sedaj ostaja brez možnosti novega zdravnika v Lenartu, saj so ostale ambulante že polne.
Župan občine Lenart Janez Kramberger je ob tem dejal, da občine skupaj z zdravstvenim domom iščejo rešitve. "Postopki za podelitev novih koncesij so v teku, v prvem branju imamo sprejet odlok, čakamo še soglasje zavoda za zdravstveno zavarovanje in ministrstva. Naša naloga je, da čim prej zagotovimo zdravnike, ki bodo prevzeli programe in razbremenili obstoječi kader," je povedal.
"Ministrstvo bi moralo določiti za vse enake pogoje"
Je pa Kramberger kritičen do vlade in ministrstva za zdravje. "S strani odločevalcev nikoli ni bilo pretirane volje, da bi se v zdravstvu razčistilo. Jasno je, da je treba ločiti javno in zasebno ali pa se odločiti, ali bomo imeli samo zasebno," je povedal in dodal, da rešitev ni v rokah občine, ampak v rokah odločevalcev. "Rešitev je jasen zakon, ki je zdaj v proceduri; ampak vprašanje je, kaj bo prišlo ven," je dodal.
Dvoršakova je podobnega mnenja. "Ministrstvo bi moralo določiti za vse enake pogoje. Mi moramo recimo vse nabave narediti skozi javna naročila, že tu smo zavezani, koncesionarjem tega ni treba. Pravila naj bodo za vse enaka," zaključuje Dvoršak, ki upa, da bo novela zakona o zdravstveni dejavnosti postavila vse na vsaj približno enako izhodišče.
Z ministrstva za zdravje pa so na vprašanja STA glede stanja v Zdravstvenem domu Tolmin, kjer je stanje podobno, odgovorili, da se zavedajo, da imajo v nekaterih krajih težave pri zagotavljanju ustreznega dostopa do družinskega zdravnika. "Sicer pa je za zagotavljanje mreže na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, kar vključuje zagotavljanje zadostnega števila ambulant družinske medicine in družinskih zdravnikov, pristojna občina, za organizacijo dela v posameznem zavodu pa njegovo vodstvo," so zapisali.
