(ANALIZA) Ali se bomo morali navaditi na vrste pred zdravstvenimi domovi? Povečini v ambulantah "glava še tik nad vodo"

Večurno čakanje v vrsti pred zdravstvenim domom, da bi izbrali osebnega zdravnika, smo pred časom videli v Ljubljani in minuli teden v Slovenski Bistrici. Ob tem statistike niso obetajoče, saj je zdravnikov, ne le družinske medicine, premalo. Simptom česa so čakalne vrste pred zdravstvenimi domovi in ali jih bo v prihodnje vse več, jih pričakujejo tudi v drugih krajih?

Da vrst ni, vlagajo veliko napora

 V Slovenski Bistrici, kjer imajo najbolj svežo izkušnjo vpisovanja k novim družinskim zdravnikom pa tudi h ginekologom, pravijo, da se takšne čakalne vrste ne dogajajo samo pri njih, "ampak so to posledice sistemskih pomanjkljivosti, kot so že opozorili v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije (ZZZS)". "V tem trenutku ni pravi način iskati krivcev, nujno moramo najti rešitve," pravi o dogajanju minulega tedna direktorica Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica Urška Sedmak. Dodaja, da imajo pri njih trenutno zapolnjene vse ambulante družinske medicine, kako bo v bodoče, težko napove. "Fluktuacija zdravnikov je bila vedno prisotna in bo verjetno tudi v prihodnje. V javnem zavodu imamo direktorji zelo malo možnosti, da jim ponudimo drugačne, boljše pogoje dela, zasebniki pa jim to lahko," se sogovornica dotakne pomanjkanja zdravnikov. Ugotavlja, da zdravniki iz njihove ustanove odhajajo predvsem v zasebništvo ali k zasebnikom, nekateri tudi v tujino. Brez kompleksnih rešitev na sistemski ravni ne bo šlo, je prepričana.

Štajerska prestolnica za zdaj podobnih težav, kot jih imajo na slovenjebistriškem, še nima. "V Mariboru nimamo takšne situacije, mislim, da smo v zadnjem mesecu imeli celo dve zdravnici, ki sta vpisovali," pravi vodja družinskih zdravnikov v mariborskem Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maja Arzenšek. Nekako še uspejo zagotavljati zdravnike, ki nadomestijo tiste, ki odhajajo v pokoj ali so kakorkoli drugače odsotni. "Take situacije v tem trenutku še nimamo, kar pa ne pomeni, da se tudi nam ne more zgoditi kdaj v prihodnje, ker je število zdravnikov ves čas na robu. Rada rečem, da imamo ves čas glavo še tik nad vodo." Borba za to, da zdravniki ostanejo oziroma da pridejo novi, pa je vedno prisotna, dodaja sogovornica. "V našem zavodu se izrazito posvečamo temu, da spodbujamo kolege in tudi iščemo nove zaposlene v tujini. Pri tem je zavod zelo samoiniciativen. Nekaj kolegic smo pridobili iz tujine in dve sta v zadnjem obdobju opravili prilagoditveno obdobje družinske medicine in tudi začeli z delom. V to, da se nam podobne situacije kot drugod še niso zgodile, je vloženega res ogromno napora. Tudi v prihodnje bomo vse naredili, da do tega ne bo prišlo, ampak nikoli ne veš, nič ni izključeno," sklene družinska zdravnica.

Bomo pa kot v Gani

Kam smo prišli – od tega, da je v nekdanji skupni državi vsak prišel do zdravnika, do kolon danes -, so se nekateri pridušali v minulih dneh. Ali naj se pripravimo na stanje v vrstah, povprašamo predsednika sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um Igorja Muževiča. Izbira novega zdravnika ni popolnoma nič novega, uvodoma pojasni sogovornik. "Vodstvo zdravstvenega doma v Slovenski Bistrici se je tega lotilo popolnoma neprimerno. V najslabšem primeru bi popisali vse bolnike in vsakemu dali pet minut v naslednjih tednih, da bi izbiro opravili brez čakanja. Ne bi bilo nobene vrste," opozarja Muževič, ki za čakanje, ki smo mu bili v zadnjih letih večkrat priča, pravi, da je "neumna in nesprejemljiva zadeva, ki bi jo vsak, ki ima malo kmečke pameti, preprečil". Ljubljana in Slovenska Bistrica sta primera izrazito slabe prakse, vrste so bile "umetno" ustvarjene, se priduša zdravnik in miri, da to vendarle ni naša prihodnost.

Kljub vsemu pa zdravnikov primanjkuje, pred tem si ne gre zatiskati očes. Muževič vidi luč na koncu tunela, a to je vlak, ki drvi proti nam, pristavi. "Že deset let predlagamo rešitve in jih sproti prilagajamo, glede na to, da jih nikoli ne upoštevajo. Ko se bo vse skupaj enkrat sesulo, takrat se bomo pa začeli pogovarjati," je jezen zdravnik, ki je že naveličan vedno znova ponavljati iste rešitve. "Zdaj samo čakam, da sprejmejo tisto zakonodajo, ki si jo želijo, in da vse skupaj razpade," še pravi in cinično začini: "V Gani imajo enega družinskega zdravnika na 175 tisoč prebivalcev in so ljudje tam zelo zadovoljni s primarnim zdravstvom. Tako da se ne sekiram - tudi če nas jutri 90 odstotkov družinskih zdravnikov umre, bomo še vedno na nivoju Gane. Sam sem se že sprijaznil."

Dvakrat več denarja kot pred desetimi leti

In koliko oseb je pri nas brez osebnega zdravnika in nekaterih drugih specialistov? Konec minulega meseca sta bili brez splošnega osebnega zdravnika med odraslimi in otroki 143.602 osebi (od tega 108.952 slovenskih državljanov, ostali pa so tuje zavarovane osebe), kar predstavlja 6,9 odstotka vseh zavarovanih oseb. Med te osebe na ZZZS štejejo tudi 26.372 oseb, ki so se opredelile v ambulantah za neopredeljene, ki trenutno delujejo pri 21 zdravstvenih domovih. Trenutno je v Sloveniji 93 timov oziroma ambulant družinske medicine, ki še sprejemajo nove paciente, kar predstavlja 10 odstotkov vseh ambulant družinske medicine, razlagajo na ZZZS. Število zavarovanih oseb, ki jih te ambulante splošne/družinske medicine lahko še sprejmejo, je 24.131, v otroško ambulanto v šolskem dispanzerju pa 27.459. Kakorkoli obrnemo, okoli sto tisoč ljudi osebnega zdravnika nima, ker teh ni na voljo.

"Pomanjkanje zdravnikov družinske medicine je posledica veljavne ureditve, ki sta jo dogovorila sindikat Fides in Vlada RS. ZZZS sicer trenutno financira 138 ambulant družinske medicine več kot pred desetimi leti, za te ambulante pa namenja več kot dvakrat več finančnih sredstev. Za te ambulante je bilo v letu 2014 namenjenih 130,9 milijona evrov, lani pa že 283,2 milijona evrov, torej kar 152,3 milijona evrov več. Vsi ti podatki dokazujejo, da težave pacientov z izbiro osebnega zdravnika izvirajo izključno iz veljavne ureditve odklanjanja pacientov, ki je uvedbi v letu 2019 ZZZS odločno in tudi javno nasprotoval, saj se je zavedal, da bo poslabšala dostopnost pacientov do splošnega osebnega zdravnika," opozarjajo z ZZZS.

Četrtina žensk brez ginekologa

Čeprav je v Sloveniji trenutno 226.419 žensk, ki so starejše od 13 let, brez izbranega ginekologa, pri dispanzerjih za ženske takih težav kot pri družinskih zdravnikih ni, saj velja drugačna ureditev. V tem trenutku lahko 39 odstotkov ginekologov še sprejme zavarovanke. "ZZZS trenutno financira 18 dispanzerjev za ženske več kot pred desetimi leti. Posledično se je v tem času tudi zmanjšalo povprečno število žensk, za katere skrbi osebni ginekolog." Vseeno pa je že vrsto let približno 25 odstotkov žensk brez izbranega osebnega ginekologa.

Način organizacije vpisa v ZD Slovenska Bistrica v ZZZS obsojajo kot nedopusten in nesprejemljiv. "Menimo, da mora zdravstveni dom organizirati tak način vpisovanja pacientov, ki bo za paciente dostojen, spoštljiv ter v največji možni meri pravičen ter še posebej pozoren do ranljivih skupin prebivalcev ter z vidika stopenj nujnosti glede na posameznikovo zdravstveno stanje."

V ZZZS so kritični tudi do ambulant za neopredeljene paciente, ki delujejo v okviru 21 zdravstvenih domov, kjer lahko vsak polnoletni pacient prejme vso potrebno zdravstveno oskrbo in druge pravice. "Gre za začasno zakonsko rešitev iz interventnega zakona. V teh ambulantah je zavarovana oseba deležna obravnave s strani naključnega zdravnika. Na tak način se razgrajuje pozitivna vloga družinske medicine in družinskega zdravnika v zdravstvenem sistemu, saj je pacient obravnavan s strani naključnega zdravnika, ki pacienta ne pozna in ne spremlja tako celovito in kontinuirano kot izbrani osebni zdravnik," sklenejo.