Zdravniki stopnjujejo pritisk za dvig plač

Zdravniki skupaj s sindikatom Fides stopnjujejo pritisk na vlado po dvigu plač, ki vključuje tudi izstop iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja. Potem ko se je minuli teden zdravniški ceh v večini zdravstvenih zavodov, po besedah predsednika Fidesa Konrada Kuštrina, s "plebiscitarno večino" odločil, da vztrajajo pri izstopu, se bodo člani glavnega odbora sindikata danes odločali o nadaljnjih korakih. Kakšni sklepi bodo na mizi, Kuštrin včeraj ni želel povedati. Na vprašanje, ali v času epidemije dopušča tudi možnost stavke, je odvrnil, da sam ni za to, "a članstvo je zelo nezadovoljno, zato ničesar ne izključujem", je dejal in opozoril, da o tem lahko odloča le skupščina in ne glavni odbor sindikata.

Ideja po izstopu iz plačnega sistema in odpravi plačnega stropa, ki je za javne uslužbence in s tem tudi zdravnike pri 57. plačnem sistemu, je stara skoraj toliko kot enotni plačni sistem, oblikovan 2008. Da bo za zdravstvo ustvarjen poseben plačni sistem, je predsednik vlade Janez Janša napovedal že pred letom, za kar je bila ustanovljena tudi posebna posvetovalna skupina pri ministrstvu za zdravje. A predlog zakona o plačah v zdravstvu, ki ga je v usklajevanjih s Fidesom in mimo vseh drugih sindikatov v zdravstvu ta ista skupina pripravila, je zdaj "skoraj končana pot", pravi Kuštrin. Ocenjuje namreč, da za to ni zadostne politične podpore, pa tudi drugi sindikati v zdravstvu temu odločno nasprotujejo.

Plače medicinskega osebja "klofuta zdravnikom"

"Strinjamo se, da so spremembe plačnega sistema nujne, a ne na način, da se izloči celotno zdravstvo. To ne bo prineslo rešitve za zdravstvo, temveč le razgradnjo javnega sistema," vztraja Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva, ki že ves čas opozarja, da kljub temu, da imajo tudi sami v svojih vrstah zdravnike, nikoli niso bili in še vedno niso povabljeni skupaj s Fidesom na usklajevanja glede predloga zakona in nove kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike na ministrstvu za zdravstvo. Poleg tega meni, da je treba anomalije, tako stare kot nove ter tudi zdravniške, ki so nastale z nedavnim dogovorom in aneksom o dvigu plač večini zaposlenih v zdravstveni negi in socialnem varstvu, odpraviti v drugem delu pogajanj, ki naj bi se začela 15. januarja.

A Fides in Mladi zdravniki Slovenije, ki so omenjeni dogovor še dodatno izkoristili za pritisk na vlado - kot je zapisal Kuštrin sredi novembra v pismu sindikalnim zaupnikom, je dogovorjen aneks "edinstven argument, da zahtevamo nov plačni sistem za zdravnike" - vztrajajo pri izstopu. In opozarjajo na prenizke plače, zaradi katerih naj bi se, kot so nedavno opozorili tudi v Zdravniški zbornici, odločali za odhod v tujino. Kuštrin pa opozarja še, da bo - če ne bodo nemudoma popravljena razmerja med zdravniki in drugim zdravstvenim kadrom v timu, saj da je to po dvigu plač zaposlenim v zdravstveni negi "žalitev za vrednotenje dela zdravnikov in zobozdravnikov in dodatna klofuta zdravnikom ob vseh stiskah, s katerimi se kot odgovorni nosilci srečujemo pri obvladovanju epidemije", kot je zapisal v pismu - sledil razpad javnega zdravstvenega sistema. Že zdaj zaradi boljšega zaslužka veliko zdravnikov del svojega delovnika opravi v zasebnih ordinacijah, ohranitev že tako nizkih zdravniških plač pa naj bi sprožila množičnejše odhode k zasebnikom, pravi.

Manever preko interventnega zakona PKP 10

In kako si zdravniki predstavljajo izstop iz enotnega plačnega sistema? Kuštrin pravi, da je to naloga za vlado in državni zbor, sami pa da so že pripravili predlog nove kolektivne pogodbe, ki bi jim nato tudi zvišala plače. Kot izhaja iz dopisa, poslanega sindikalnim zaupnikom, si Fides prizadeva, da bi zdravniki začetniki imeli plačo v višini ene povprečne plače, specialisti začetniki 2,5-kratnik povprečne plače in zdravniki starejši specialisti 3,5-kratnik povprečne plače. A dvig plač, zlasti zdravnikom, ki so v najvišjih plačnih razredih - po podatkih ministrstva za javno upravo je v najvišjem, 57. plačnem razredu 35 odstotkov vseh zdravnikov in 57,4 odstotka tistih zdravnikov, ki izpolnjujejo pogoje, da ga sploh lahko dosežejo - ni mogoč, ne da bi dvignili plačni strop. Po naših informacijah namerava koalicija ta manever izvesti preko interventnega zakona PKP 10. Tega naj bi poslanci, če se bo s tem danes strinjal kolegij predsednika državnega zbora, sprejemali prihodnji teden, dopolnilo, ki naj bi tovrstni manever omogočilo, pa naj bi vložila koalicija. Takšna rešitev bi potem tudi omogočila občuten dvig plač zdravnikom preko nove kolektivne pogodbe zanje. Da je ta scenarij v igri, potrjujejo tudi Kuštrinove besede, da vladno ponudbo višjih plač pričakujejo že v naslednjih dneh.