Vanessa Čokl
Prav se mi zdi, da visi
Dr. Tone Kregar, zgodovinar, direktor muzeja in rocker: "Prav včeraj sem kupil in z balkona obesil manjšo, a prav lično slovensko zastavo. V prejšnjih stanovanjih zanjo pač ni bilo prostora, ko pa sem ob letošnjem dnevu upora in prazniku dela to hotel storiti, so bile zaradi virusa trgovine zaprte. Skratka, zdaj visi in to se mi zdi prav, čeprav zaradi tega nisem nič večji domoljub. Medtem ko sem otroško bolezen nacionalizma uspešno prebolel že pred tremi desetletji, je slovenstvo vselej bilo in tudi ostaja pomemben del moje identitete. Zlasti v smislu aktivnega državljanstva in spoštljivega patriotizma, kamor, čeprav še zdaleč ni najpomembnejši, sodi tudi odnos do državnih simbolov. In ne glede na to, kar si človek misli o razmerah v državi in o naravi njene vsakokratne oblasti. Nasprotno, država s svojimi simboli ni in ne sme postati last zgolj ene politične opcije in tistih, ki imajo domoljubje ves čas na jeziku, temveč vseh nas, ki tukaj živimo in ki nam zanjo ni vseeno."
Tone Kregar: "Država s svojimi simboli je od vseh nas, ki tukaj živimo in ki nam zanjo ni vseeno"
Priskutili so mi vse embleme
Sebastijan Horvat, gledališki režiser: "Vse embleme države mi je v zadnjih desetih letih priskutila obstoječa slovenska desnica na čelu s SDS in njenimi mediji ala Volkische Beobachter ... Krivim njih za svojo psihološko preganjavico, ki me zadene, čim vidim plapolati slovensko zastavo - takoj se namreč začnem ozirati po obrazih domoljubov, ki tako zelo ljubijo svojo domovino, da bi vse ostalo pobili, uničili, izbrisali, počistili .... Naenkrat ne vidim več razlike med patriotizmom in nacizmom! Ko vidim, kaj so naredili moji ljubezni do slovenskega jezika, slovenske zgodovine, slovenske literature in s tem moji nacionalni identiteti - mi postane šele zares SLABO! Silijo me v kozmopolitanstvo, fiktivno evropsko državljanstvo!!!!????? Jasno mi postane, da bom moral v svojih poznih štiridesetih šele začeti zares delati na svoji nacionalni zavesti!"
Tone Kuntner mi jih je kar nekaj kupil ...
Tone Partljič, pisatelj, nekdanji poslanec: "Dan državnosti je za Slovence in zame - svet. V parlamentu sem glasoval za Republiko Slovenijo in se čutim del Slovenije. Svoje zastave ne obešam, čeprav mi jih je Tone Kuntner kar nekaj kupil, visi pa skupna seveda na vidnem mestu na našem bloku. Toda do zastav in drugih simbolov sem nekako hladen, čeravno si ne znam razložiti, zakaj! Spomnim se s fotografij, kako je izgledal Glavni trg aprila 1941. Cel trg je bil krvavo rdeč od zastav, s katerih je štrlel kljukasti križ. V Washingtonu sem pred leti videl na vsaki hiši ameriške zastave, a ameriškega patriotizma nisem začutil ... Zato zastave v času proslav doživljam predvsem kot dekoracijo. Drugačen odnos bi imel do zastave v času boja. In predvsem ne vem, ali veliko zastav v trenutni situaciji ne zavaja, ko niti parlamentarci niso bili na isti uradni proslavi, ampak na protestniški, ko je tudi aktualna vlada zvečine pred leti, če ni bila na oblasti, bojkotirala državne proslave. Z zastavami ne moremo prikriti, da se še vedno igramo z državo in državljani. Tudi umetniški program je govoril o idilični in čitalniški domovini na način 19. stoletja, ni pa odražal našega časa, ko delavci spet delajo v Avstriji ali mladi tavajo po svetu, ko tujci kupujejo našo zemljo in reke, o katerih so z zanosom peli na proslavi. Torej Slovenija v srcu - ne pa Slovenija kot idilična scenografija."
Demokratično smo se odločili za zastavo, grb in himno
Alojz Peterle, demosovski premier, nekdanji evropski poslanec: "Državni simboli so izraz volje skupnosti, ki ima zavest o sebi, jo zaznamuje ista identiteta in hoče živeti skupaj. Pred devetindvajsetimi leti smo se demokratično odločili za zastavo, grb in himno samostojne Slovenije. Simboli drugih držav, v katerih smo kot narod živeli, so s tem postali zadeva zgodovine. 26. 6. 1991 smo spustili jugoslovansko zastavo in dvignili slovensko.Našega največjega praznika ne moremo praznovati s simboli države, ki ni bila demokratična in je ni več."
