Med epidemijo so javni zdravstveni zavodi osebno zaščitno opremo dobivali tudi iz blagovnih rezerv, od 1. junija pa morajo ponovno sami skrbeti za njeno nabavo. Potrebe po njej so zaradi varovalnih ukrepov, ki so v zdravstvu ostali, veliko večje kot pred epidemijo, kar avtomatično pomeni, da bodo zaradi tega imeli bistveno višje stroške, ki pa jim jih država vsaj za zdaj ne pokriva. Vlada je napovedala, da bo pokrila le stroške, ki so jih imeli zdravstveni zavodi med epidemijo. Ob tem se v zavodih soočajo s težavami pri dobavi določene zdravstvene opreme, težave so še zlasti z zaščitnimi rokavicami in določenimi zaščitnimi kirurškimi maskami, neustreznimi ponudbami in pa sicer bistveno višjimi stroški ob manj opravljenih storitev, zato v javnih zavodih opozarjajo na nevarnost likvidnostnih težav.
Tudi za 300 odstotkov višje cene
V Splošni bolnišnici Celje, kjer so v teh dneh že nabavljali zaščitno opremo, so si za zdaj ustvarili dvomesečno zalogo, ob tem pa se spoprijemajo s težavami pri nabavi določene opreme (rokavice, zaščitni plašči in maske FFP3), na trgu opreme pa tudi s ponudniki, ki nimajo možnosti dobave vzorcev in s tem preverjanja njene ustreznosti. "Če pa vzorci obstajajo, pa velikokrat niso skladni z izjavo o skladnosti, dobavni roki so okvirni", zaradi česar tovrstnih ponudb sploh ne obravnavajo. Ob tem so soočeni tudi z občutnimi dvigi cen v primerjavi s cenami, ki so veljale v začetku leta, in to tudi za 300 odstotkov. V SB Celje ocenjujejo, da bodo zaradi novih zahtev potrebovali petkrat večje količine opreme kot v preteklih letih, temu primerno višji pa bodo tudi stroški zanjo, in sicer je njihova ocena, da bodo na letni ravni morali odšteti dodatna dva milijona evrov. Ob morebitnem novem večjem izbruhu okužbe pa še več, zato jih tudi zanima, ali bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) višje stroške vkalkuliral v ceno storitev. "Zaenkrat nimamo nobenih zagotovil države, da se bo to zgodilo," pravi Daniel Grabar, strokovni direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota, kjer imajo največ težav z nabavo zaščitnih rokavic. "Teh imamo le še za nekaj dni, saj je težko dobili dobavitelja, ki bi nam lahko dobavil tako velike količine, ali pa so cene, po katerih so jih pripravljeni dobaviti, nenormalne, kar pomeni tudi do desetkrat višje, kot so bile pred epidemijo," poudarja Grabar in opozarja, da je nerealno pričakovati, da bi si javni zavodi glede na finančno situacijo lahko privoščili nakup večmesečnih zalog. Pri tem strokovni direktor izpostavlja kot izjemno pomembno možnost ustvarjanja zanesljive poti dobave, zlasti ob morebitnem drugem valu. "Če bi bilo možno, da bi opremo izdelovali v Sloveniji, bi jo bilo toliko lažje zagotoviti," doda Grabar, ki dodatne stroške za zaščitno opremo ocenjuje na 1900 evrov dnevno, kar je tako kot v bolnišnici na Ptuju na mesečni ravni okoli 40.000 evrov. Na Ptuju prav tako napovedujejo možne finančne težave zaradi višjih stroškov.
Zaloge mora biti dovolj
Zavod za blagovne rezerve mora do konca leta nadomestiti tisto zaščitno opremo, ki so jo med epidemijo sprostili iz blagovnih rezerv, zato smo na ministrstvo za zdravje vprašali, kdo je tisti, ki je odgovoren za zadostne količine opreme, če nas bo morebitni drugi val dosegel že čez nekaj mesecev. Konkretnega odgovora nismo prejeli. Zapisali so le, da bodo pri načinu naročanja v prihodnje ravnali v skladu z odločitvami vlade. "Vsekakor je nujno, da je vse zaloge dovolj, tako na zavodu za blagovne rezerve kot v vseh javnih zdravstvenih zavodih."
Ni odgovora, kdo bo kril stroške opreme
Na ZZZS so na vprašanje o vključitvi višjih stroškov nabave opreme v ceno storitev odgovorili, da se cena storitve določa s splošnim dogovorom za tekoče leto, ki je bil sprejet maja in višjih cen ni vključeval. Prav tako še tudi nobeden od osmih partnerjev ni podal predloga aneksa k splošnemu dogovoru s tovrstnim predlogom. Ob tem na ZZZS poudarjajo, da bo imela zdravstvena blagajna zaradi epidemije ob koncu leta za več kot 100 milijonov evrov izpada, pričakujejo pa, da ga bo pokrila država. Za zdaj pa tudi ni rešeno vprašanje pokritja siceršnjega izpada storitev. Zdravstveni zavodi med epidemijo niso mogli opraviti toliko storitev, kot jih določajo pogodbe z zdravstveno blagajno, enako je zdaj, ko zaradi previdnostnih ukrepov sprejemajo manj pacientov, zato je zdravstvena blagajna že napovedala, da bo konec leta morala narediti poračun, ki bo pokazal, koliko manj storitev je bilo narejenih. Posledično bo nižje tudi izplačilo zavodom iz zdravstvene blagajne, če na pomoč ne bo priskočila država. Z ministrstva za zdravje nam zaradi "prezasedenosti pristojnih" niso odgovorili, ali bo država prispevala denar za pokritje dodatnih stroškov za zaščitno opremo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
