Timotej Milanov
V Sindikatu vojakov Slovenije (SVS) in Sindikatu ministrstva za obrambo (SMO) so v zadnjem času glasno opozorili na več domnevnih nepravilnosti, ki izvirajo iz delovnega razmerja vojakov. Tako med drugim zahtevajo spremembe glede počitka med dvema delavnikoma in uporabe lastnih vozil v službene namene.
Predsednik SVS Gvido Novak poudarja, da zakonodaja predpisuje dvanajsturni počitek med dvema delavnikoma. Zaradi tega je po njegovem mnenju sporna odločitev, da so z decembrom v Slovenski vojski (SV) začeli izvajati straže v izmenah: "To je nezakonito, ker SV nima dovolj vozil, zaradi česar vojakom ukazujejo, da se morajo do delovnega mesta pripeljati s svojimi vozili." Pri tem Novak izpostavlja primer vojaka iz Maribora, ki se mora z lastnim avtomobilom voziti na varovanje skladišča pri Metliki. Pri tem porabi dve uri in pol v eno smer, da pride do delovnega mesta, kjer je dvanajst ur na straži. "Za počitek mu ostane zgolj osem ur." A to ni edina težava, saj nekateri vojaki osebnih vozil sploh nimajo. Tak je bil leta 2019 primer vojaka v Celju, ki je sicer doma v Vitanju. Ta je dobil ukaz, da se mora ob 6. uri zjutraj zglasiti v Ljubljani zaradi varovanja objekta generalštaba. "Vsem nadrejenim je povedal, da nima avtomobila. V zvezi s tem sem govoril celo s takratnim državnim sekretarjem pri MORS, a nič ni pomagalo. Vojak je prišel ob 7. uri zjutraj v službo v Celje, saj iz Vitanja do Ljubljane z javnim prevozom ni mogel priti do 6. ure zjutraj, na kar je opozarjal ves teden. Zaradi tega so ga dali na disciplinsko komisijo in dobil je odpoved delovnega razmerja."
V podkrepitev svojih navedb je sindikat na spletni strani objavil tudi dnevni ukaz poveljnika pehotnega polka z dne 29. novembra letos, s katerim je vojaku naložil, da se mora v Ljubljani udeležiti opravljanja izpita za stikalničarja v industriji. Pri tem mu je določil prihod in odhod na lokacijo z lastnim vozilom. V ukazu sicer še piše, da se o lokaciji prihoda na delo odloči poveljujoči v dogovoru s pripadnikom SV, ki bo za navedeno obdobje podal dodatno izjavo za povračilo stroškov prevoza na delo. "Nihče ga ni o tem nič vprašal, niti tega, ali sploh ima svoje vozilo," pravi Novak.
Bojijo se povračilnih ukrepov
A javna objava ukaza je očitno vznejevoljila določene kroge v vojski, zaradi česar so zdaj po besedah Novaka v sindikatu zaskrbljeni zaradi morebitnih povračilnih ukrepov. "Ko je bil objavljen ukaz poveljnika pehotnega polka, ne glede na to, da smo prekrili osebne podatke, so nadrejeni vedeli, za katero vojašnico je šlo, saj je bil samo en pripadnik v celotni Slovenski vojski tisti dan poslan na tovrstno usposabljanje. Zato so začeli mrzlično iskati človeka, ki je ta ukaz predal sindikatu. To je prvi indic, zaradi katerega smo lahko zaskrbljeni." A to še ni vse, pravi Novak: "Tam so celo naredili neuradni seznam mogočih osumljencev za tako imenovanega krta. Čeprav ta ukaz nima stopnje tajnosti. Jaz sem častnik Slovenske vojske in imam to pravico videti." Neuradno smo izvedeli, da gre za vojašnico v Celju. Novakove besede nam je potrdil tudi tam zaposlen pripadnik SV, ki se ni želel izpostaviti z imenom in priimkom, a je potrdil, da lov na krta še traja. "Po njihovem mnenju gre za izdajo internega dokumenta, čeprav nima oznake tajnosti. Zato na vseh ravneh iščejo izdajalca - krta, gre za pravi lov na čarovnice. Več ljudi je bilo v stiku s tem ukazom, zato vlada psihoza." Kot pravi, gre pri tem za ustna poizvedovanja nadrejenih. "Da ne bi bilo nobenih sledi," to komentira Novak, ki dodaja, da so ukaz našli v nabiralniku sindikata v zapečateni kuverti in da ne vedo, kdo jim ga je poslal. Na ministrstvu za obrambo (MORS) to zanikajo in pravijo, da ne iščejo osebe, ki je posredovala ukaz sindikatu: "V polku so javno objavo ukaza zaznali kot varnostno sporno in sprožili predpisane postopke. Pristojne službe so ugotovile, da objava nima elementov nedovoljenega ravnanja."
Pahor se je poslovil od vojakov
Predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor se je včeraj v Vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki uradno poslovil od pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske. "Ste ponosni dediči vojske, ki je ubranila našo samostojnost in neodvisnost, in imel sem to čast, da sem bil vaš vrhovni poveljnik," je dejal v govoru. Poudaril je, da je Slovenija del zahodnega sveta - politično, gospodarsko in tudi vojaško kot del zavezništva Nato, pripadniki Slovenske vojske pa s svojim delovanjem zelo pomembno prispevajo k ugledu naše države v tujini. "V desetih letih sem obiskal skoraj vse misije. Vedno sem čutil posebno vznesenost, ker so mi najvišji častniki na misijah poročali o tem, kako zgledno, profesionalno, zavzeto, s srcem in človeško deluje Slovenska vojska, zaradi česar si v misijah poleg vsega spoštovanja pridobi še zaupanje ljudi." STA
Pri MORS pri tem še izpostavljajo, da so ravno zaradi aktivnosti sindikatov in njihovih očitkov o nezagotavljanju počitka uvedli omenjene dvanajsturne izmene pri varovanju objektov posebnega pomena. "Tako hočejo pred zaposlenimi očrniti sindikat, kot da smo mi krivi, da morajo delati po predpisih, in vojakom zagotavljati dnevni počitek," pravi Novak. Pri MORS med drugim še dodajajo, da bo Slovenska vojska naloge varovanja izvajala na način, da bo skladno z razpoložljivimi viri v čim večji meri upoštevala oddaljenost bivališča pripadnika od kraja izvajanja dela.
Vloženih že 1500 tožb
Vzroke za spor glede dnevnega počitka in uporabe lastnih vozil v službene namene pa je mogoče najti v dolgoletnem sporu glede plačila vojakom za čas pripravljenosti. Pri tem sindikata zahtevata, da dobijo vojaki za ves čas, ki ga preživijo na straži ali varovanju državne meje, kjer so skupno sedem oziroma pet dni, delo plačano v celotni urni postavki, medtem ko dobijo zdaj za čas, ko niso na straži, plačano samo polovico. Do prelomnega trenutka je prišlo julija lani, ko je Sodišče EU izdalo sodbo, v kateri je odločilo, da se ves čas, ko je vojak na razpolago delodajalcu na določenem kraju ali delovnem mestu, pri tem pa je odrezan od svojih družbenih aktivnosti, šteje kot delovni čas. Na podlagi tega je marca letos vrhovno sodišče v primeru tožbe posameznega vojaka temu priznalo plačilo razlike do 100 odstotkov urne postavke. Oškodovani vojak je to tudi iztožil. Njegovemu zgledu je do danes sledilo že 1500 pripadnikov Slovenske vojske, ki so vložili tožbe za izplačilo omenjene razlike. Sindikata sta zaradi tega pozvala ministrstvo za obrambo, da vojakom izplača razliko za preteklih pet let ter da v prihodnje ustrezno uredi tovrstna plačila. Vendar, pravi Novak, se do danes še ni nič zgodilo. Pri MORS pravijo, da je sodišče s sodbo naslovilo primer sistemske narave: "Zato je v pripravi uskladitev zakonodaje s sodbo evropskega sodišča." S takšnim odgovorom pa v sindikatih niso zadovoljni, zato so na problematiko opozorili tudi predsednika vlade Roberta Goloba in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.
Podali bodo prijavo na inšpektorat za delo
Z Generalnega sekretariata vlade so bili obveščeni, da so zadevo odstopili v reševanje ministrstvu za obrambo, od tam pa so prejšnji teden dobili dopis, pod katerega je podpisan državni sekretar Rudi Medved, v katerem vnovič poudarjajo, da bodo zadevo sistemsko uredili s spremembo zakona o službi v Slovenski vojski. Prav tako, da so z vso resnostjo pristopili k iskanju bolj optimalnega načina dela glede zagotavljanja počitka. A hkrati v dopisu med drugim poudarjajo, da kraj izvajanja nalog ni bistvena sestavina pogodbe o zaposlitvi vojaka: "Saj mora pripadnik SV izvajati naloge na celotnem območju Republike Slovenije in po potrebi tudi v mednarodnem okolju. V skladu z določili zakona o obrambi ali pravili službe v SV se lahko pripadnika SV zaradi službenih potreb razporedi začasno ali trajno na drugo dolžnost … ali na delo v drug kraj." V sindikatu trdijo nasprotno, saj menijo, da gre za kršitev in da bi moral biti kraj opravljanja dela naveden v pogodbi o zaposlitvi, kar določa tudi zakon o delovnih razmerjih, pravi Novak: "Zaradi tega bosta oba sindikata podala prijavo na inšpektorat za delo." Novak je prepričan, da si pri MORS kupujejo čas, da bi čim več plačil vojakom zastaralo, saj je zastaralni rok pet let. "Namesto da bi spoštovali sodbo sodišča, nam devet mesecev že obljubljajo, da bodo vsem plačali, pa tega niso storili. Tožbeni zahtevki vojakov znašajo v nekaterih primerih od 25 do 28 tisoč evrov. V tem času so že izgubili okoli sedem tisoč evrov."
