Zakon o demografskem skladu: Sindikati ne izključujejo zakonodajnega referenduma

Na poslanskih klopeh je ponovno zakon o demografskem skladu. Tokrat gre za vladni predlog zakona o nacionalnem rezervnem skladu, ki predvideva, da bi sklad, ki bi nastal s preoblikovanjem Slovenskega državnega holdinga, prevzel upravljanje skoraj celotnega državnega premoženja v višini 8,6 milijarde evrov in nadomestil dosedanje upravljavce. Vlada predlaga akumulacijo premoženja sklada v višini 40 odstotkov dividend in 60 odstotkov kupnin, tekoče pa bi namenjali 40 odstotkov dividend in 40 odstotkov morebitnih kupnin v pokojninsko blagajno, po 10 odstotkov sredstev pa za sofinanciranje ukrepov družinske politike in politike skrbi za starejše.

Poziv sindikatov poslancem

Z lastniško upravljavsko koncentracijo večine kapitalskih naložb države bi se vzpostavil enoten, pregleden, varen in bolj učinkovit trdnosten sistem korporativnega upravljanja družb v lasti države, je uvodoma v prvo razpravo v državnem zboru poudaril finančni minister Andrej Šircelj. Upravljanje teh bi temeljilo na strategiji upravljanja naložb sklada, ki naj bi jo na predlog vlade sprejel državni zbor. Družbe v lasti sklada bi imele predpisana merila za merjenje uspešnosti njihovega poslovanja, vlada obljublja tudi strokoven in uravnotežen nadzorni svet sklada.

Reprezentativne sindikalne centrale so poslance pred obravnavo predloga zakona o nacionalnem demografskem skladu opozorile, da ta ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Menijo, da ni nikakršnega razloga, da se tako pomemben predlog sprejema na hitro, brez vključevanja socialnih partnerjev. Moti jih, da predlog zakona predvideva uporabo sredstev demografskega sklada tudi za tekočo porabo in zgolj del sredstev za akumulacijo, tudi glede slednjega pa bo mogoče odstopanje, opozarjajo. Predvidenih ni tudi nobenih novih virov sredstev za demografski sklad, ki bi poleg kapitalskih naložb povečevala sredstva sklada in mu na dolgi rok zagotavljala zadostne vire za sofinanciranje izdatkov za pokojnine. Poleg tega se premoženje države koncentrira na enem mestu, kar je problematično tako z vidika upravljanja kot tudi z vidika smiselnosti in ustreznosti prenašanja določenih kapitalskih naložb v demografski sklad glede na namen, zaradi katerega se ustanavlja, torej zagotavljanja dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema. "Zakon vse vzvode za upravljanje in nadzor daje v roke političnim strankam in vladi in ne zagotavlja vključenosti predstavnikov aktivne populacije, za katere socialno varnost v času starosti naj bi bil sklad namenjen," so dodali v pozivu. Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj ob tem dodaja, da če bodo poslanci zakon vseeno potrdili, ni izključen niti zakonodajni referendum. Tudi iz vrst delodajalcev prihajajo kritični glasovi. Po njihovem predlagane rešitve ne sledijo ocenjenim dolgoročnim potrebam pokojninske blagajne in bodo komaj odgovorile na pričakovano povečanje bremena zaradi usklajevanja pokojnin.

Bodo upoštevali vse dobre predloge?

Kakšna pa so mnenja poslancev? V vladnih strankah predlog zakona podpirajo, v opozicijskih mu ostro nasprotujejo, podporo sta zakonu izrekla tudi predstavnika madžarske in italijanske manjšine, sicer pa so si vsi enotni, da zakon o demografskem skladu sicer potrebujemo. Po prepričanju DeSUS, ki je tik pred padcem Šarčeve vlade vložil že v prejšnjem mandatu predlog zakona o demografskem skladu, gre tokrat, kot je povedal Robert Polnar, za kompromis med predlogi, ki so bili oblikovani v zadnjih letih, a so klavrno končali. Ocenjujejo, da je smotrno politično delovanje ravno v iskanju in oblikovanju kompromisov, zato bodo predlog zakona večinsko podprli, čeprav menijo, da bi se morala sredstva sklada akumulirati vsaj 20 let. Zakon bodo podprli tudi v SMC, je pojasnila Monika Gregorčič, čeprav imajo obenem nekaj dodatnih predlogov, denimo iskanje dodatnih virov financiranja ter pritegnitev upravljavcev z mednarodnimi izkušnjami, saj kot pravijo "sklad ni čarobna palica, ki bo rešila pokojninsko blagajno". Marko Pogačnik iz vladne SDS je sicer, tako kot pred časom premier Janez Janša sindikatom, obljubil, da bodo v poslanski skupini SDS poslušali vse predloge in bodo tudi vse dobre predloge pri izboljšavi tega zakona upoštevali.

V opozicijskih poslanskih skupinah predlogu zakona ostro nasprotujejo. Andreja Zabret iz LMŠ je med drugim opozorila na sporen prenos ne le upravljanja, ampak tudi lastništva državnega premoženja na sklad. Da predlog "široko odpira vrata za politični nadzor nad državnim premoženjem", je menil tudi Vojko Starovič iz SAB. Zakon ne bo dosegel učinka, ki bi si ga želeli in zaslužili upokojenci, menijo tudi v stranki SNS, je povedal Dušan Šiško.

Soniboj Knežak iz SD je poudaril, da je oblikovanje demografskega sklada tema, pri kateri je nujen nacionalni konsenz. Vlada pa s sprejemanjem svojega predloga hiti, čeprav o njem ni bila opravljena javna razprava, niti ustrezen socialni dialog. Izpostavil pa tudi, da bi moral biti sklad neodvisen.

Predlagani demografski sklad ne bo izboljšal "klavrnega materialnega položaja sedanjih in bodočih upokojencev", je menil Primož Siter iz Levice. V prvi vrsti gre pri predlogu po njegovi oceni za politične težnje - centralizacijo nadzora nad lastništvom in upravljanjem 8,6 milijarde evrov državnega premoženja. "Leta 2040 bo sklada po projekcijah v pokojninsko blagajno lahko prispeval le 200 milijonov evrov ali osem odstotkov primanjkljaja, ki naj bi takrat znašal že 2,4 milijarde evrov," je pojasnil.