Za odprto in transparentno sodstvo

Ob včerajšnji otvoritvi sodnega leta 2020, ki so se je poleg najvišjih predstavnikov sodne oblasti udeležili tudi predsednik države Borut Pahor, predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez, pravosodna ministrica Andreja Katič in drugi gostje, je predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič poudaril, da je bilo poslovanje slovenskega sodstva v lanskem letu uspešno, saj so se nadaljevali pozitivni trendi preteklih let. Število nerešenih zadev se je lani v primerjavi z letom 2018 znižalo za približno osem odstotkov, v primerjavi z letom 2014 pa za kar 54 odstotkov. Hkrati se je skrajšalo tudi povprečno trajanje sodnih postopkov.
Opozoril pa je na že nekaj let kadrovsko pomanjkanje sodnikov in strokovnih delavcev, na slabe plače sodnikov, "ki se niso spremenile že desetletje", ter na nujno ureditev primernih prostorov za delo nekaterih sodišč. Država letno namreč plačuje kar štiri milijone evrov najemnine za prostore za delo sodišč, največ, kar 3,2 milijona evrov, za delo sodišč v Ljubljani, ki delujejo na 18 lokacijah.

Premalo izvedencev klinične psihologije

Med prednostnimi nalogami slovenskega sodstva za leto 2020 je predsednik vrhovnega sodišča izpostavil družinsko področje, na katerem se je v letu 2019 z začetkom uporabe družinskega zakonika na okrožnih sodiščih za 70 odstotkov povečalo število novih družinskih zadev, "na kar smo bili pripravljeni", je povedal Florjančič. Nepričakovano pa se je kar 190-odstotno povečalo število nepravdnih zadev s tega področja. "Težave na tem področju še vedno povzroča tudi nezadostno število izvedencev klinične psihologije, zato bo za odpravljanje težav na družinskem področju izjemno pomembno predvsem iskanje rešitev v sodelovanju sodstva z izvršilno vejo oblasti," je dodal.

Še vedno brez enovitega prvostopenjskega sodnika

Predsednik Florjančič v svoji oceni razmer obžaluje, da sodniška zakonodaja, ki med drugim predvideva uvedbo enovitega prvostopenjskega sodnika, še vedno ni sprejeta. Omenjena sprememba bi namreč omogočila učinkovitejše organiziranje dela na prvostopenjskih sodiščih, denimo lažje razporejanje sodnikov znotraj okrožnih sodišč na najbolj obremenjena pravna področja. Glede ideje, da sodnikov ne bi več potrjevala politika oziroma državni zbor, temveč morda predsednik države ali sodni svet, pa je dejal, da je stališče sodnikov jasno, da torej imenovanje sodnikov ne bi smelo potekati v državnem zboru, "vendar pa je naloga zakonodajalca, da to spremeni". Meni tudi, da se morajo sodniki zavedati, da so ves čas pod lupo javnosti, zato je pomembno, da sodstvo deluje čim bolj odprto in transparentno: "Javnost nas ne ocenjuje le skozi posamezne sodne odločitve, ampak moramo za ugled sodniškega poklica skrbeti vsak dan v tednu in vsak dan v letu."