

Službe nujne zdravstvene pomoči so ta teden že imele precej dela s kolapsi zaradi vročine. "Ljudje gredo zjutraj ven, pred tem nič ne pojejo, zelo malo pijejo in tako si potencialni kandidat, da ti bo v tej vročini postalo slabo," slikovito opiše zdravstvenik Aleksander Jus, pomočnik direktorja mariborskega zdravstvenega doma. Mimoidočim svetuje, naj poskusijo takemu človeku sami pomagati, saj vsi primeri niso nujno za urgenco.
Je pa dobrodošlo posebno pozornost v poletni vročini nameniti starejšim, znova opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Kot je dejala zdravnica Simona Perčič naravni proces staranja pri starejših oslabi tudi mehanizme prilagoditve v telesu. Zaradi oslabljenega telesa tudi ne čutijo toliko žeje kot mlajši, zato so zapleti zaradi vročine, kot sta dehidracija ali vročinska kap, pri njih pogostejši.
Pitje s presledkom
Zdravnica zato svetuje, naj svojci večkrat preverijo njihovo stanje in jim pripravijo tekočino. "Najbolje navadno vodo, v več kozarčkov, naj jih uživajo s presledkom," predlaga. Hkrati pa odsvetuje uživanje alkohola ali gaziranih pijač, saj telo še dodatno dehidrirajo. Najbolje se je zadrževati na hladnem - v naravi ali klimatiziranih prostorih. Če klime nimamo, zračimo stanovanje zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, vmes ga zatemnimo z žaluzijami. Naša oblačila pa naj bodo svetla in iz naravnih materialov, dobrodošla so tudi pokrivala, je spomnila.

Ob starejših so med ogroženimi v tej poletni vročini tudi kronični bolniki s srčno-žilnimi boleznimi, dihalnimi obolenji ali sladkorno boleznijo ter tisti, ki so prekomerno prehranjeni in duševno bolni. Perčičeva je opozorila na primere, ko pri nekom opazimo znake, kot so vrtoglavica, zmedenost, glavobol ali siljenje na bruhanje. Takrat ga takoj umaknemo v senco, pokličemo nujno medicinsko pomoč in ga hladimo do prihoda reševalcev. Enako ravnamo, ko nekdo dobi krče v mišice. Če povišanje telesne temperature opazimo pri sebi, se prav tako umaknemo v hlad. Če se temperatura po pol ure ne zniža, se posvetujemo z zdravnikom, saj v času epidemije covida-19 lahko to pomeni tudi okužbo.
Največ pet stopinj razlike
Želja po pretiranem hlajenju tudi lahko vodi na urgenco. "Ljudje si nastavijo klimo na prenizko temperaturo, razlika med zunanjo in notranjo temperaturo bi morala biti največ pet stopinj," izpostavi vodja službe za nujno medicinsko pomoč na mariborski urgenci Štefan Mally. Zato v zadnjih dneh beležijo veliko število prehladov in angin zaradi neustrezne uporabe klimatskih naprav. Ker v koronskem času take diagnoze lahko še vedno pomenijo okužbo s covidom, so takšni pacienti najprej napoteni na testiranje. In to vse skupaj še podaljša čas obravnave in posledično pomeni daljše čakanje za druge.

Vsak pik ni za urgenco
Čas resno ogroženim bolnikom pa v tem obdobju znova prav tako jemljejo takšni, ki odhitijo po nujno zdravniško pomoč tudi ob povsem nedolžnih pikih insektov. "Vsak pik žuželk ni za urgenco. Nekomu, ki nima alergije, priporočam samozdravljenje - najprej hlajenje in opazovanje mesta vboda. Ni treba priteči na vrat na nos v dežurno ambulanto, tudi če se naredi krog ali rdečina okoli vboda. Ni vsak rdeč madež na koži že borelija. Če ta ne izgine v roku treh, štirih dni, poiščeš zdravnika. Tablete proti alergiji, če seveda ne gre za hujšo obliko, se dobijo tudi v lekarni. Prav tako hladilni geli," pove Mally.

Na urgenci opažajo tudi, da se je povečalo število poškodb - ne le prometnih in na delu, ampak tistih v prostem času. "Nekatere so kar resne. Veliko je recimo padcev na glavo v teh malih domačih bazenih, to niso nedolžne poškodbe, pred kratkim smo ravno imeli eno hujšo," pove Mally. Jus ga dopolni, da prihaja tudi sezona obiranja sadja in s tem povezane poškodbe. "Čeprav so češnje zmrznile, se tisto peščico, ki so ostale, ljudje še toliko bolj trudijo doseči." Mally sklene, da naj bodo ljudje predvsem premišljeni v svojem početju. "Sprostili so se ukrepi, leto in pol epidemije je za nami in psihološke obremenitve so generalno bistveno večje za vse. Zato naj bodo zmerni pri svojem sproščanju."