Prof. dr. Tadej Avčin iz pediatrične klinike UKC Ljubljana je na novinarski konferenci pojasnil posledice, ki jih novi koronavirus lahko pušča pri najmlajših. "Novi koronavirus lahko povzroča cel spekter avtoimunskih stanj, ki lahko prizadenejo različne organe. Pogosteje se pojavljajo pri otrocih, zdi se, da imunski sistem pri otrocih lažje obvlada akutno okužbo, ima pa več zapletov s kasnejšimi, prekomernimi imunskimi odzivi na sam virus."
Dve najpogostejši stanji, ki jih diagnosticirajo pri otrocih, sta večorganski vnetni sindrom in vnetje drobnih žil. Prvega otroka z večorganskim vnetnim sindromom so diagnosticirali septembra, v prvem valu niso imeli nobenega bolnika, so pa o tovrstnih primerih, po besedah Avčina, poročali kolegi iz tujine. Na pediatrični kliniki so se začeli primeri številčnejše pojavljati po 31. oktobru, do konca leta so identificirali 20 otrok, po novem letu pa še 6.
"Staršem teh otrok bi želel podati informacije, da so imeli štirje prej identificirano bolezen, ostali so imeli asimptomatski potek bolezni, vsi pa so imeli visoke vrednosti protiteles proti Sars-COV-2. Primerjava je pokazala, da je možnost, da otrok razvije večogranski vnetni sistem, izrazito majhna, manj kot 0,1-odstotna," pravi Tadej Avčin. Prvi znak zapleta je običajno visoka vročina, ki jo je težko zbiti, vmes lahko tudi pade, a se pozneje znova dvigne. Med simptomi so tudi utrujenost, slabost, otroci imajo pogosto bolečine v trebuhu, nekateri imajo drisko, ki sicer ni vodilni simptom, tudi bruhanje. Kmalu se pojavi prizadetost kože in sluznice."Najpogosteje vidimo pordeli očesni veznici, na koži so izpuščaji, rdečine na dlaneh, podplatih ... To so večinoma ti zgodnji simptomi, ki otroka pripeljejo k zdravniku. Ko pride otrok na kliniko, opravimo slikovne preiskave," je proces opisal Avčin.
"Če ni hitrega prepoznavanja, so lahko deleži otrok, ki so na intenzivi, višji in posledice hujše"
Od tretjega do petega dneva pride do najtežjega zapleta, prizadetosti srca. "Približno 90 odstotkov otrok ima prizadetost srca, pride do zmanjšanj krčljivosti srčne mišice, nekateri otroci imajo tudi prizadete žile, ki so pomembne za prehranjevanje srca. Ko pride do prizadetosti srca, otroci postanejo izrazito utrujeni, ta prizadetost lahko razmeroma naglo napreduje, lahko pride do življenju ogrožajočega srčnega ritma ali težkega popuščanja srca."
Prizadet je lahko katerikoli organ, a je to po besedah Tadeja Avčina redkeje. Približno tretjina do četrtina bo imela prizadetost jeter, trebušne slinavke, ledvic, žolčnik je lahko vnet, pljuča pa so prizadeta pri manj kot četrtini otrok. V laboratorijskih izvidih pogosto vidijo tudi motnje pri strjevanju krvi in elektrolitov.
Doslej so imeli na intenzivni negi zaradi izrazitejše prizadetosti tri otroke. "Če ni hitrega prepoznavanja, so lahko deleži otrok, ki so na intenzivi, višji in posledice hujše." Razmeroma dobro poznajo tudi mehanizem bolezni, zato jo znajo usmerjeno zdraviti, ne vedo pa točno, kaj sproži to izrazito vnetje približno 2 do 6 tednov po preboleli okužbi s Sars-COV-2.
Glede dolgoročnega poteka posledic je Tadej Avčin pojasnil, da sledijo otrokom, predvsem je potrebno sledenje delovanja srca. "Izrazito močno vnetje, ki je prizadelo srce, lahko povzroči brazgotinjenje. Pri teh otrocih bomo šest mesecev od začetka bolezni spremljali srce. Slediti moramo tudi stanju centralnega živčnega sistema, treba ga je spremljati, možne so manjše motnje pozornosti, spomina, zato bodo otroci spremljani s strani psihologov."
Obstaja določena skupina otrok, pri katerih so ti zapleti bolj verjetni?
Pri vnetju drobnih žil, ki velja za eno od dveh najpogostejših stanj pri otrocih, gre za mehanizem, kjer virus okvari endotelne celice, ki v tankem sloju varujejo naše žile, da ne pride do strjevanja krvi. Virus napade te endotelne celice, ki se zadebelijo, s tem pride do okvare prekrvavitve, večinoma na terminalnih delih telesa. Ti otroci imajo težave z različnimi izpuščaji v predelu prstov na nogah. Pri enem bolniku je prišlo do motnje prekrvavitve z odmrtjem dela kosti na obrazu, je povedal Tadej Avčin. "Klinično se izpuščaji kažejo z rdečino, imajo toplejše te dele, včasih lahko pride do manjših strdkov v drobnih žilah, manjših krvavitev, večinoma so to samoomejujoča stanja, ki po terapijah z nestereoidnim protivnetnim zdravilom v nekaj tednih izzvenijo. Redko pride do razjede na koži, sluznici ali odmrtja delov kosti."
Na vprašanje, ali so ugotovili, če obstaja določena skupina otrok, pri katerih so ti zapleti bolj verjetni, je Avčin povedal, da se ta dva zapleta pojavljata pri zdravih otrocih, ni skupine, ki bi bila bolj nagnjena za tovrstno prekomerno odzivanje imunskega sistema. "Se pa nekateri drugi, izjemno redki avtoimunski zapleti pojavljajo pri odločenih skupinah bolnikov, predvsem pri težkih prirojenih okvarah imunosti je znano, da nekateri bolniki ne morejo 'sčistiti' tega virusa in dobijo dolgotrajnejšo okužbo, kjer lahko pride do težjih zapletov."
