Šarčeva vlada je v šopek stodnevnih dosežkov že konec minulega tedna povezala novelo o izvrševanju proračunov za letošnje in prihodnje leto. Zdaj se lahko nadeja, da bo ta petek še korak bliže pripravam na najtrši del posla vsake vlade – rebalansu proračuna 2019. Odbor za finance je namreč že soglašal z vladno novelo odloka o okviru za pripravo proračunov 2018 -2020, zdaj jo mora potrditi še koalicijska večina v parlamentu. Ko bo to glasovanje vlada prestala, bo lahko v miru nadaljevala januarske proračunske pogovore, ki bodo v predlaganem rebalansu proračuna 2019 potrdili ali zanikali njene zdajšnje napovedi, kaj nas pod njeno taktirko čaka.
Rebalans proračuna 2019
- 9,7 milijarde evrov odhodkov v veljavnem proračunu bi vlada dvignila na 10,16 milijarde evrov
- 0,6 odstotka primanjkljaja bi bilo po rebalansu 0,3 odstotka presežka
Izvajanje proračuna bo teklo nemoteno
V miru se bo koalicija lahko lotila rebalansa, ker je še pred novim letom poskrbela za dodatnih 32,5 milijarde evrov za povprečnine občinam. S popravljenim zakonom o izvrševanju proračunov je pomirila tudi upokojence, saj vedo, da bodo dobili prihodnje leto višji regres in jih čaka poleg redne uskladitve tudi jesenska izredna uskladitev pokojnin. Gospodinjstva in družine bodo v 2019 končno dočakali slovo kriznih varčevalnih ukrepov od socialnih transferjev, deležni pa bodo tudi njihovega usklajevanja, ki ga sprva vlada ni predvidela. Tu so še nevladne organizacije. Dobile so zeleno luč za ustanovitev posebnega sklada, iz katerega bodo črpale denar za svoje financiranje. Računajo lahko na tistih 0,5 odstotka odmerjene dohodnine, ki jih zavezanci zdaj puščajo državi, ker se niso odločili, da jih bodo namenili humanitarnim, sindikalnim in podobnim ustanovam. Te nas prav te dni spet vabijo, naj jim namenimo svoj delček odmerjene dohodnine. Mi pa povzročamo finančni upravi (Furs) dodatno delo, kadar izpolnjujemo nove obrazce tudi za donacijo isti organizaciji kot lani, četudi do preklica velja naša že prej izražena volja.
Proračunski presežek v letošnjem letu bo vlada po zatrdilu finančnega ministra Andreja Bertonclja porabila za zniževanje primanjkljajev in bo po noveli zakona o izvrševanju proračuna višji. Za 60 milijonov evrov, ker so v plačnih dogovorih, ki so tudi del stodnevnega uspeha te vlade, podaljšali omejitve pri izplačevanju delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela, ki ga opravijo javni uslužbenci.
Bertoncelj: Primanjkljaja ne bom podpisal
Andrej Bertoncelj, finančni minister: "Šele lani smo po dolgih letih rdečih številk prvič izšli iz proračunskih primanjkljajev. Strinjam se, da z varčevanjem še nihče ni postal bogat. In se zato tudi omejujem od skrajno restriktivne politike. Sem pristaš preudarnosti in pristopa, s katerim dajemo za slabe čase na stran nekaj minimalnega, okoli 160 milijonov evrov, še decembra pa sem iz B-bilance odobril 154 milijonov evrov za posodobitev železnic. Investicije se torej dogajajo. (...) Strinjal bi se, da bi dali 800 milijonov evrov več za razvoj, če bi jih imeli. Vendar bi, ker imamo zelo minimalno razliko med presežkom in primanjkljajem, izrecno opozoril, da ne bi zašli v primanjkljaj. Primanjkljaja, kot sem že večkrat javno rekel, ne bom podpisal. Imeli bomo proračunski presežek, ki je že zdaj minimalen in naslavlja socialne, razvojne in ostale potrebe." (jz)
Fiskalni svet: vlada naj poišče prihranke
S spremembo dvoletnega odloka, ki bo na mizah poslancev v petek, vlada zdaj predlaga, da bi lahko prihodnje leto državni proračun, pokojninska in zdravstvena blagajna ter občinski proračuni porabili dobro milijardo evrov več, kot smejo ta hip. Namesto 19,51 milijarde evrov po novem 20,61 milijarde evrov. Tako bi leto sklenile z 0,4 odstotka bruto domačega proizvoda presežka.
Fiskalni svet, ki še čaka na odgovor državnega zbora, zakaj ni pravočasno prejel vabila na sejo odbora za finance, kjer bi pojasnil svoje stališče, pa vztraja: "Predlagani odlok predvideva povečanje izdatkov v letu 2019 za 1,1 milijarde evrov, po oceni Fiskalnega sveta pa bi fiskalno pravilo spoštovali z dvigom izdatkov za 830 milijonov evrov. Z odstopanjem od srednjeročne vzdržnosti se možnost za poslabšanje pogojev potencialne rasti v trenutno negotovih razmerah povečuje." Menijo, da bi morala Slovenija na vrhuncu konjunkture imeti odstotek bruto domačega proizvoda ali približno 480 milijonov evrov presežka. Tako bi si ustvarili prihranke za slabe čase. Z njimi bi lahko zniževali primanjkljaje, ko se bodo spet nabirali, in se obvarovali pred varčevalni ukrepi, kakršne smo izkusili z Zujfom.
Vlado so pozvali, naj poišče prihranke. Seveda bi se morala politično odločiti, kje so možni. Lahko pa bi jih našla denimo pri subvencioniranju zaposlovanja, kar bi bilo v časih, ko podjetja iščejo delavce, zaradi visoke zaposlenosti po mnenju Fiskalnega sveta možno.
