Govorec vlade za covid-19 Jelko Kacin je kot zanimivost na novinarski konferenci povedal, da ga je med obiskom klinike Golnik eden izmed fotoreporterjev vprašal, kdaj bo v Sloveniji na voljo rusko cepivo Sputnik V. "Pa sem mu odgovoril, da bo treba v Srbijo, če se kdo želi cepiti s takim cepivom," je svoj odgovor navedel Kacin.
Odgovarjal je sicer na vprašanje, ali se slovenska vlada tudi mimo EU neposredno s proizvajalci dogovarja o dobavi cepiv. Povedal je, da je Slovenija sicer po zaslugi skupnega dogovora v Evropski uniji "pravočasno prišla do relativno velikega števila cepiv, ki ga dobavlja Pfizer". "Evropska komisija se poskuša z Moderno dogovoriti za večje dobave, ali bodo ti dogovori uspešni ali ne, vas bomo obvestili brž, ko bo mogoče. Če tak dogovor ne bi bil možen, bo slovenska vlada pogledala kam drugam," je še odgovoril, nato pa podal zgoraj navedeno zanimivost.
V Srbiji začeli cepiti v sredo
Rusija je s cepivom Sputnik V cepila že več kot milijon ljudi. Dnevno proizvedejo vsak dan 100.000 odmerkov cepiva, do konca leta pa želijo proizvesti pol milijarde odmerkov, večinoma za izvoz. Rusija ima namreč 146 milijonov prebivalcev. Prva pošiljka ruskega cepiva je v Srbijo prispela 30. decembra. Prejeli so 2400 odmerkov cepiva, s katerim so prve ljudi v Srbiji cepili v sredo. Med prvimi so bili cepljeni predsednik skupščine Ivica Dačić, notranji minister Aleksandar Vulin in minister za zdravje Mirsad Đerlek. Sicer pa sta Beograd in Moskva podpisala tudi dogovor o dobavi še dveh milijonov odmerkov ruskega cepiva.
Še pred božičem je Srbija prejela prvo pošiljko cepiva Pfizerja in BioNTecha, s katerim pa je bila med prvimi cepljena premierka Ana Brnabić.
Na vprašanje, kdaj bo v Slovenijo prišla prva dobava cepiva Moderne in koliko odmerkov bo prispelo, pa je odgovoril, da to ve ministrstvo za zdravje.
Danes bo pristojna komisija ministrstva za zdravje razpravljala tudi o tem, kakšen je lahko zamik med prvim in drugim cepljenjem s cepivom družb Pfizer in BioNTech. Javnost bodo o tem seznanili, ko bo odločitev sprejeta. "Tisti, ki so dobili prvi odmerek, naj ne bodo prestrašeni, da bo zmanjkalo za drugega. Za to je poskrbljeno," pa je na novinarski konferenci povedal redni profesor na ljubljanski fakulteti za farmacijo Borut Štrukelj. Takoj za tem pa je še pristavil: "Upam, da je to v samem nacionalnem sistemu rešeno."
Modernino cepivo v EU prihodnji teden
Prve odmerke Moderninega cepiva bodo v Evropski uniji razdelili prihodnji teden, pri tem pa bo vsaka država članica dobila svoj delež, je za bruseljski spletni bilten Euractiv povedal vir pri EU. V prihodnjih mesecih, do septembra, naj bi bilo za unijo na voljo 80 milijonov odmerkov Moderninega cepiva, je dodal. EU se je z ameriško Moderno dogovorila o nakupu še 80 milijonov odmerkov, ki bi bili na voljo kasneje letos. O rokih dobave se strani še dogovarjata, je povedal vir za Euractiv. (STA)
Redek pojav pri cepivu Moderne: Pekoča koža
Sicer pa je povedal, da je cepivo Moderne zelo podobno cepivu Pfizerja in BioNTecha. "Neželeni učinki, ki so blagi, so bolj prisotni pri mlajši generaciji - nad 18 do 40 let," je povedal Štrukelj in pojasnil, da gre za zelo blage učinke, ki pa so bolj pogosto prisotni. "To je obratno, kot bi pričakovali," še ocenjuje in poudarja, da sta obe cepivi primerni za vse kronične bolnike.
V redkih primerih se zgodi, da na obrazni koži pride do pekočega občutka, posebno v primerih, ko je ta del telesa bil izpostavljen različnim lepotnim posegom. To se zgodi v enem primeru na tisoč ali celo na 10.000 primerov, je še pojasnil Štrukelj.
Cepljenje se svetuje tudi tistim, ki so že preboleli covid-19
Cepljenje proti covidu-19 se priporoča tudi tistim, ki so že bili okuženi in so preboleli to bolezen. Namreč zaščitni imunski odziv po prebolelem covidu-19 je kratkotrajen. Po okužbi nastanejo protitelesa, ki pa se v telesu obdržijo zelo različen čas čas, od dveh mesecev pri blagem poteku bolezni do pol leta in več pri težji obliki bolezni.
Predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Alojz Ihan v gradivu za strokovno javnost o cepivu navaja, da po preboleli bolezni s koronavirusi, ki povzročajo prehladna obolenja, nastane kratkotrajen zaščitni imunski odziv, zato pri prebolevnikih covida-19 težko računamo na dolgotrajno zaščito. Doslej so pristojni sicer poročali o že vsaj dveh primerih ponovne okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji.
Koronavirusi, med katere spada tudi sars-cov-2, povzročitelj covida-19, znajo zaradi svojih specifičnih prilagoditev zmanipulirati imunski sistem. S tem poskrbijo, da svojega gostitelja, človeka, lahko enako uspešno okužijo tudi naslednjo prehladno sezono. Novi koronavirus pa je ob že znanih strategijah prehladnih koronavirusov za izogibanje imunosti razvil še dodatno toksično strukturo, s katero dodatno poškoduje celice.
Strokovnjaki od cepiv proti covidu-19 pričakujejo, da bodo izzvala bolj učinkovit in dolgotrajnejši imunski odziv, kot pa se to zgodi s prebolevanjem covida-19. "Predvsem zato, ker cepivo ne bo povzročilo začasne ohromitve imunskega sistema, kot jo programirano povzroči virus, ki si na ta način v svojem gostitelju, človeku, vnaprej pripravi pogoje za okužbo in bivanje v naslednji prehladni sezoni," navaja Ihan.
Zato se tudi svetuje, da se ljudje, ki so preboleli covid-19, vseeno cepijo. Cepljenje bo najboljša priprava populacije na naslednjo hladno sezono, saj bo zanesljivo ščitilo vsaj pol leta, je navedel Ihan.
V EU imata se trenutno lahko uporabljata dve cepivi - Pfizerjeva in BioNTecha ter Moderne, ki temeljita na isti tehnologiji.
V klinično študijo cepiva Pfizerja in BioNTecha, v kateri je sodelovalo približno 44.000 ljudi, je bilo vključenih tudi 545 oseb, ki so pred tem že imeli covid-19. V klinično študijo cepiva moderne, ki je obsegala okoli 30.000 ljudi, pa je bilo vključenih 343 prebolevnikov.
Pri obeh cepivih se je pokazalo, da prebolevniki po cepljenju niso imeli neželenih učinkov po cepljenju, ni pa še dovolj podatkov iz kliničnega preskušanja, da bi lahko zaključili, kako dobro to cepivo pri njih deluje, piše na spletni strani Evropske agencije za zdravila (EMA). (STA)
Bayer in CureVac združila moči
V razvoju in proizvodnji cepiva proti covidu-19 sta moči združili nemški farmacevtski podjetji Bayer in CureVac. V skladu z dogovorom bo imel CureVac, ki je decembra začel tretjo fazo testiranja svojega cepiva, dostop do Bayerjevih strokovnih virov in vzpostavljene infrastrukture.
CureVac s sedežem v nemškem mestu Tübingen že dolgo razvija svoje cepivo, sredi decembra pa je na okrog 35.000 prostovoljcih v Evropi in Latinski Ameriki začel zadnjo, tretjo fazo testiranja. Podjetji glede pričakujeta, da bo dogovor olajšal dobavo več sto milijonov odmerkov cepiva po vsem svetu, ko bo to enkrat prejelo ustrezne odobritve. Finančnih pogojev dogovora podjetij nista razkrili.
Cepivo podjetja CureVac temelji na podobni tehnologiji kot cepivi Pfizerja in BioNTecha ter podjetja Moderna. Gre za tehnologijo, ki uporablja informacijsko ribonukleinsko kislino (mRNK) za prenašanje navodil, s katerimi celice v telesu spodbuja k proizvodnji beljakovin za preprečevanje ali boj proti bolezni. (STA)
