Ljudje smo trmasta in trdoživa bitja, zato tudi v času težkih preizkušenj, kot so te, ki jih preživljamo, skušamo na vsak način pregoljufati same sebe in se počutiti bolje, kot bi se realno morali ali bi si to zaslužili. V decembru sem tako na več koncih prebral sezname pozitivnih stvari, ki naj bi se zgodile v letu, ki se je izteklo. Saj veste, naučili smo se peči kruh z drožmi, veliko časa smo preživeli s svojimi bližnjimi, Jan Plestenjak ima nov komad, Roka Snežiča ne spustijo v Bosno in tako naprej. Ti poizkusi, da bi našli rožnata očala, skozi katera naša realnost ne bi bila tako moreče siva, me spominjajo na tisti legendarni vic o novinarju, ki je ob izhodu iz gledališča, v katerem je atentator ravnokar umoril njenega soproga, vprašal ženo Abrahama Lincolna, "če pustiva to za trenutek ob strani, kako vam je bila všeč predstava?".
Pa vendar, če pustimo za trenutek ob strani pandemijo, ki je svet vrgla s tečajev, se je tudi v zadnjem letu zgodilo nekaj stvari, ki nam dajejo upanje, da bo prihodnost morda za odtenek manj siva od sedanjosti. Poleg tega, da smo v družino dobili psa, bi sam omenil vsaj še dve, najprej izid ameriških volitev, potem pa seveda rekordno hitro izdelavo cepiva proti covidu-19. Novembrskim volitvam in tekmi za izdelavo cepiva je skupna Trumpova trditev, da je zmagal v obeh. K sreči to ni res. Misel na Trumpa v beli halji z injekcijo, polno varikine, bi najbrž tudi dr. Fafangla pognala med antivakserje. Bidnovi in cepivski zmagi je skupno tudi to, da ne gre za bona fide pozitivne dogodke, ampak bolj za priložnosti, da zaustavimo negativne trende, preden gre vse do konca v maloro. Bidna in cepivo povezuje tudi dejstvo, da je za mnoge, ki sicer ne marajo niti Trumpa niti korone, zdravilo hujše od bolezni. Saj veste, Biden je reakcionarni stari prdec, "prjatu" od Hillary, v cepivu pa se skrivajo čipi, ki jih je tja vtaknil Bill Gates. O takšnih otrobih ne gre izgubljati besed. Seveda Biden še zdaleč ni popoln, - a kot pri cepivu, kjer tako kot pri večini drugih medicinskih substanc in posegov ne moremo docela izključiti možnosti stranskih učinkov, - tveganje njegovega predsedovanja zbledi ob grožnji, ki jo neizogibno prinaša alternativa. Ob tem pa je seveda res, da niti Biden niti cepivo ne garantirata dokončnih rešitev vseh naših težav. Na podmornici, ki so ji odpovedali motorji, smo zaustavili pogrezanje proti dnu, sedaj pa moramo še pretuhtati, kako naj se vrnemo na površje, preden nam zmanjka kisika.
Prve dni lanskega novembra je večina med nami preživela v napetem spremljanju preštevanja glasov na ameriških volitvah. Pomembnosti prepričljive zmage, ki jo je dosegel Joe Biden, nikakor ne gre podcenjevati. V ameriški volilni tekmi se tokrat nista spopadli dve konkurenčni politični opciji, ampak dva popolnoma različna politična in družbena koncepta. Eden od njiju, vsem slabostim in nedoslednostim navkljub, temelji na načelih liberalne demokracije, torej na demokratični vladavini prava, političnem pluralizmu, neodvisnosti sodstva, svobodnih medijih, človekovih pravicah in državljanskih svoboščinah, drugi ne. V današnji ZDA, niti v drugih državah, v katerih se krepi ali pa je celo na oblasti nacionalistični populizem, ne gre za delitev na levico in desnico. Gre za spopad, v katerem so na eni strani pluralistične demokratične opcije, leve, desne in sredinske,– na drugi strani pa avtoritarna oblastniška paradigma, ki skuša v kulturni boj zakamuflirati namero, da svojim interesom podredi vso družbo in njene podsisteme. V Trumpovem razumevanju demokracije sta dovoljeni le njegova zmaga in prevlada, ne glede na volilni izid. Vendar pa ta zgodba še zdaleč ni končana. Trump je izgubil, a ni izgubljen. V togotnem cepetanju in metanju igračk ob steno je več racionalnosti, kot se zdi na prvi pogled. Donald Trump jemlje zalet za drugi polčas. Ihtavo ponavljanje abotnih trditev o ukradenih volitvah je namenjeno radikalizaciji podpornikov in popolni podreditvi republikanske stranke, v kateri bo prostor zgolj za slepo poslušnost velikemu vodji. Če so institucije ameriške demokracije tokrat zdržale napad podivjanega populizma, so Trump in trumpčki odločeni, da čez štiri leta ničesar ne prepustijo naključju. Ali volilnim izidom. Seveda ne gre le za ZDA, to, kar se dogaja v Ameriki, v marsičem vpliva na politično situacijo v drugih delih sveta. Reakcije na ameriške volitve v Sloveniji so projekcija domačih ambicij glede smeri razvoja političnega sistema. Tudi zato so bile reakcije v domačih krajih tako pisane in razposajene. Od izjave gospoda iz NSi, da so razočarani, ker je izgubil kandidat, ki je bližje njihovim vrednotam – po kateri od desetih božjih zapovedi je oranžni mucograbec bližje krščanskim demokratom od Bidna, ki je vsako nedeljo prvi pri maši, je vprašanje, na katero bi bilo zabavno slišati odgovor - do cepetavega nepriznavanja izidov in mednarodnega prerekanja na strani predsednika vlade, ki nas je nepojmljivo in nepopravljivo vrisal na svetovni diplomatski zemljevid.
Brez korenite spremembe našega odnosa do okolja bo covid-19 zgolj predfilm za grozljivke, ki nas še čakajo
In kmalu zatem, ko so bili znani izidi ameriških volitev, je svet dobil tudi cepivo proti bolezni, ki nas že leto dni dobesedno stiska za vrat. Do cepiva smo prišli zelo hitro, hitreje, kot je bilo pričakovati in, kot je videti, za mnoge celo prehitro. Tako kot smo bili v prvem obdobju pandemije vsi epidemiologi, smo danes očitno vsi imunologi in strokovnjaki za farmacijo. Zakaj bi se jaz šel cepit, če sem pa zdrav? Stari, ne morš v enem letu nardit cepiva, ne me basat. Korono je zrihtala farmacevtska industrija, da lahko služi. Nekatere je strah, nekateri se nočejo cepiti iz sebičnosti, drugi bi verjetno tudi v primeru jedrskega napada prisegali zgolj na knajpanje in zdravo prehrano, veliko pa je tudi tistih, ki se nočejo cepiti, ker ne zaupajo znanosti. Samozavest jim daje občutek, da niso sami. Internet jih povezuje s somišljeniki in jim omogoča dostop do udobnejših dejstev in alternativne realnosti, prilagojene njihovim strahovom, travmam in potrebam. Kako naj bo to lažna novica, če pa vse tako piše, kot jaz čutim in verjamem? Revolt, ki v znanju vidi teorijo zarote, je skrb vzbujajoč. Farmacevtska industrija seveda mora biti pod javnim nadzorom, ampak to ne pomeni, da so v prekršku, dokler jih ne odobrijo še vsi člani oštarijskih konzilijev in modreci s facebooka. Predstavljajte si svet, v katerem bi bila hitrost napredka prilagojena kognitivnim sposobnostim najpočasnejšega skupnega imenovalca. Odpor in sumničenje do cepiv odraža širši upor proti racionalnosti, znanosti in strokovnosti, ki se je začel že daleč pred pandemijo, - in ki ga je v preteklosti najbolj goreče in oportunistično podžigal in izkoriščal ravno populizem. Po drugi strani pa je res, da zadržki do cepiv pri mnogih izražajo nezaupanje v oblast, ki jih je v dosedanjem ukrepanju proti pandemiji razočarala in razjezila, zdaj pa jih prepričuje, da se morajo cepiti. Če jim ne morem zaupati glede nakupa zaščitne opreme in zapiranja trafik, zakaj bi pri cepivu naredil izjemo? Poleg dostopnosti dovolj velikih količin cepiva in učinkovite organiziranosti cepljenja bo zato v nadaljnjem obdobju ključnega pomena, da si politika povrne zaupanje ljudi. Z integriteto, odgovornostjo, učinkovitostjo in drugačno komunikacijo.
Populizem in covid-19 imata različne vzroke. Prvega so v veliki meri omogočile nedoslednosti, nedostojnosti in napake politike, ki je sicer imela polna usta liberalnodemokratičnih vrednot, drugega pa je povzročila muhavost matere narave, ki pa ji je delo v marsičem olajšalo to, da z njo že dolgo ravnamo kot svinja z mehom. Brez korenite spremembe našega odnosa do okolja bo covid-19 zgolj predfilm za grozljivke, ki nas še čakajo. Globalno segrevanje, nove pandemije, suše, poplave, lakota, konflikti in nekontrolirane migracije, ki jih povzročajo naravne katastrofe … Najslabše, kar nas lahko doleti v soočenju s takšnimi izzivi, je politika, ki med globalno zdravstveno krizo tvita, igra golf, zanika klimatske spremembe, krivdo in odgovornost vedno vali na druge, si polni žepe in podreja demokratične institucije in družbene podsisteme. V spopadu z globalnimi grožnjami se človeštvu slabo piše, če nas bosta vodila nojevski nacionalizem in sebičnost, ki verjame, da se vsak problem lahko reši zgolj tako, da v drek porineš sočloveka. K sreči v demokracijah, vsaj za zdaj, še vedno odločajo volivci. Zato pamet v roke. Kot je rekel Abraham Lincoln, če obrneš rit proti ognju, boš sedel na opeklinah. Biden in cepivo nam dajeta še eno priložnost, da se spravimo v red. Upam, da nam bo uspelo.
