Boris Jaušovec
Prvo informacijo, da naj bi bila slovenska vojaka na slovensko-italijanski meji uprla avtomatsko puško v neoboroženega civilista, dvojnega državljana Italije in Slovenije, je 23. maja objavil časnik slovenske manjšine, Primorski dnevnik iz Trsta.
Priznati je treba, da je bila ta prva informacija precej enigmatična. Vir, prizadeti dvojni državljan, je ostal neimenovan oziroma so ga v Primorskem dnevniku imenovali Darko N.N. Prepričano je pričal, da sta ga s puškami v rokah, ko je hodil ob meji z dekletom, ogovorila slovenska vojaka in mu v angleščini velela, naj sede: "Sit down!" Šele ko sta ugotovila, da razume in govori slovensko, sta ga izpustila. Primorski dnevnik je tedaj napisal, da naj bi se bil incident zgodil pred dnevi. Do objave je res minilo nekaj časa, a naši viri, ki jih tudi imamo pravico ne imenovati, pravijo, da Darko N.N. o neprijetnem dogodku sprva ni želel govoriti z novinarji.
Opozorili na problem
V Primorskem dnevniku so o incidentu povprašali Slovensko vojsko, a ta v 24 urah ni odgovorila. Zato so se odločili, da pričevanje objavijo brez odgovora druge strani. Gre seveda razliko med delom novinarjev v Italiji in Sloveniji. Pri nas imajo uradni organi zakonsko teden dni časa, da odgovorijo na novinarsko vprašanje. V Italiji jim takega razkošja četrta sila oblasti ni dolžna privoščiti. Opozori na problem in potem prve tri oblasti same odločijo, ali bodo kaj pojasnjevale. Šele kasneje je Primorski dnevnik objavil uradni slovenski odgovor, češ da slovenskih vojakov na tistem delu meje 8. maja ni bilo. Zakaj so omenili 8. maj, če tega datuma časnik ni navedel, ni jasno. Zdaj se je šele ugotovilo, da pa so vojaki na meji bili dan prej, 7. maja. Je pa ta uradni odgovor slovenskega veleposlanika v Italiji in pri Svetem sedežu Tomaža Kunstlja spodbudil, da je v uredništvo Primorskega dnevnika pisal ostro pismo, ki ga je časopis objavil 28. maja.
Veliko nelagodja
Z veleposlanikom v Rimu smo včeraj govorili po telefonu. Razložil je, da mora odgovarjati na nasprotujoče informacije, če so v nasprotju z uradnimi in se pojavljajo v medijih države, kjer gostuje: "Kot so zatrdili na slovenski strani, 8. maja na meji ni bilo pripadnikov ne Slovenske vojske ne slovenske policije. Spričo tega so me italijanski sogovorniki, tudi poslanka Deborah Serrachiani, nekdanja predsednica Furlanije - Julijske krajine in drugi italijanski politiki spraševali, ali ob skupni meji patruljirajo kakšne varde. Nelagodja je bilo veliko. Dnevnik manjšine že tako izhaja v delno hostilnem okolju, kjer se nekateri, denimo, ne morejo pomiriti z vrnitvijo Narodnega doma. Drugi italijanski mediji so pisali o vse večjem navalu ilegalnih migrantov čez to mejo v Italijo. Želeli so, naj zategadelj Italija mejo s Slovenijo zapre. Zato sem pisal uredništvu Primorskega dnevnika, naj ne objavlja nepreverjenih informacij. Zame so institucije, kot so slovenska vlada, vojska, policija, zunanji atributi države. Ko gre zanje, bi novinarji verodostojnost takšnih pričevanj morali dvakrat preveriti."
Kunstelj je torej imel svoje razloge, da je dnevniku Slovencev v Trstu očital, dajmo reči, neprofesionalnost. Kakor je pred tedni čutil potrebo, da piše reviji L'Esperessu, ki je iz hrvaškega Nacionala povzela članek slovenskega novinarja Blaža Zgage, kjer se je na tapeti znašla nova vlada Janeza Janše. Toda Kunstelj se je zapletel sam. Šele zavoljo pričevanja, objavljenega v Primorskem dnevniku, je stekla preiskava. Ko je Kunstelj pisal v Trst, še ni bila končana. Na to je Kunstlja opozoril tudi odgovorni urednik Primorskega dnevnika Igor Devetak. Veleposlanikovo pismo Primorskemu dnevniku, ki praznuje 75 let obstoja, je polno očitkov z namigovanjem na lažne novice. Ostaja še vprašanje, kaj ga je gnalo, da je enako pismo poslal še Serrachianijevi in "drugim najvišjim predstavnikom Italije", kot sam zapiše. Kajti če so ti želeli pojasnila, bi jih pravzaprav moral napotiti na njihovo veleposlaništvo v Ljubljani, ne pa, da se jim je zgago, ki jo je soustvaril, trudil pojasnjevati sam. Kot od tega tedna vemo, nepreverjeno in napačno.
