Upravno sodišče je odločilo, da glasovnice, s katerimi je državni zbor na tajnem glasovanju izvolil nekdanjega predsednika vlade Marjana Šarca, predstavljajo informacijo javnega značaja. Odločitev je dokončna.
Odgovorni urednik časnika Večer Matija Stepišnik je po izvolitvi Šarca za predsednika vlade avgusta 2018 zahteval vpogled v glasovnice tajnih volitev. DZ je zahtevo zavrnil, češ da je namen določb o tajnem glasovanju zagotoviti svobodno opredelitev poslancev. S tem se po mnenju DZ preprečuje, da bi morali poslanci svoje odločitve pojasnjevati, saj pri izvrševanju svojega mandata niso v vezani na nobena navodila.
Najprej je Večerovi pritožbi ugodil informacijski pooblaščenec. Odločil je, da je DZ prosilcu dolžan posredovati kopije glasovnic volitev, in sicer posebej vse veljavne, vse neveljavne in vse nerazdeljene glasovnice. DZ bi moral ob tem tudi odločiti, da pri tem niso nastali posebni stroški.
Stepišnik: Odločitev upravnega sodišča pozdravljamo
"Pozdravljamo odločitev upravnega sodišča, ki je po našem mnenju pomemben prispevek k transparentnosti in javnosti političnega procesa. Že ob zahtevi, da nam DZ pokaže glasovnice, smo trdili, da so glasovnice po glasovanju javne, ponekod po svetu celo na spletu objavijo kopije vseh glasovnic in s tem zagotavljajo polno transparentnost glasovanj. Z našo pritožbo, ki smo jo posredovali po zavrnitvi vpogleda v glasovnice, je soglašal tudi informacijski pooblaščenec. Naj poudarimo še enkrat, da je po našem mnenju javnost glasovnic v nespornem javnem interesu, saj bi razrešila vse dileme glede zakonitosti, transparentnosti glasovanja in morebitnih kršitev, o katerih se je v javnosti redno špekulira in razpravlja ob tajnih glasovanjih," sodni epilog komentira odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik.
Vsekakor, dodaja, bo Večer že ob naslednjem tajnem glasovanju preveril glasovnice in s tem tudi, kako bo državni zbor spoštoval sodbo upravnega sodišča.
Nakar je državni zbor to odločitev izpodbijal na upravnem sodišču. Upravno sodišče je tožbo zavrnilo.
Ena od temeljnih nalog DZ, poleg zakonodajne in nadzorne funkcije, je tudi volilna funkcija, ki je urejena s predpisi in obvezuje v okviru javne funkcije, je odločilo sodišče. V delovno področje DZ pa sodijo tudi volitve in imenovanja na najpomembnejše funkcije v državi.
Po mnenju sodnikov je tudi pravica do dostopa informacij javnega značaja temeljna človekova pravica. Tajnost glasovanja predsednika vlade ne izključuje niti ne omejuje pravice dostopa do informacij javnega značaja po tem, ko je glasovanje zaključeno. Namen tajnosti glasovanja je v zavarovanju svobodne opredelitve volje poslancev, ki niso vezani na kakršnokoli navodilo. Načelo tajnosti varuje svobodo izjavljanja volje pred posegi političnih strank, interesnih skupin ali koga drugega, so zapisali. Vendar pa je po presoji upravnega sodišča tajnost glasovanja vezana na proces izjavljanja volje, torej na faze, ko se volja izraža. Ko je glasovanje zaključeno, pa tajnost glasovanja ne more biti več ogrožena. Tako da 90 glasovnic, ki so vse enake velikosti, oblike in barve, overjene s pečatom DZ z zapisanim predlogom, o katerem se odloča, ter opredelitvijo "za" in "proti", predstavlja informacijo javnega značaja.
Tako se je spor o glasovnicah začel
Ker takratni mandatar Marjan Šarec ni imel sestavljene koalicije, ki bi imela v parlamentu večino, sklenil pa je dogovor o sodelovanju z zunajkoalicijsko partnerico, stranko Levica, je bilo pred glasovanjem o njegovem mandatu veliko preštevanj, kalkulacij, špekulacij, ugibanj, ali bodo posamezni poslanci celo označevali svoje glasovnice, se na njih podpisovali in tako dalje. Da se bo vedelo, koga so ali koga niso podprli.
Mandatarska seja se je razpletla takole: 55 glasov je bilo za Šarca, 31 proti, ena glasovnica neveljavna. Trije poslanci SDS (po naših podatkih Janez Janša, Jože Tanko in Dejan Kaloh) glasovnic niso prevzeli. Spomnimo še, da je tedaj javnost in politiko razburkal kar Šarec sam, ki je svojim poslancem sprva dejal, naj glasovnico fotografirajo za lastno evidenco, če bi kdaj kdo dvomil o njih. In sicer za primer, če se glasovanje ne bi izšlo, kot predvidevajo.
Tedanji predsednik DZ Matej Tonin (NSi) je izrecno opozoril vodje poslanskih skupin, da morebitno podpisovanje, označevanje ali slikanje glasovnic pri volitvah predsednika vlade pomeni kršitev nekaterih členov ustave in kazenskega zakonika. "Naša glasovanja je stranka ves čas nadzorovala," se je tedaj na nacionalni televiziji oglasil nekdanji poslanec SDS Ivo Hvalica. Po njegovih besedah so to počele prav vse stranke, a da tega razumljivo nihče noče priznati.
Državni zbor smo pri Večeru že pred glasovanjem na mandatarski seji uradno zaprosili, da bi oddane glasovnice po volitvah pregledali in se med drugim prepričali, ali so poslanci tudi za dokazovanje strankarske discipline glasovnice podpisovali ali označevali. To bi bili v nasprotju z ustavno zagotovljeno avtonomijo poslancev in nevezanostjo na strankarska navodila. Trdili smo, da so glasovnice po glasovanju javne, ponekod po svetu celo na spletu objavijo kopije vseh glasovnic in s tem zagotavljajo polno transparentnost glasovanj. Po našem mnenju je javnost glasovnic tudi v nespornem javnem interesu, saj bi razrešila vse dileme glede zakonitosti, transparentnosti glasovanja in morebitnih kršitev, o katerih se je v javnosti špekuliralo in razpravljalo. Sklicevali smo se na zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) in zakon o medijih.
Državni zbor je našo zahtevo zavrnil. Obrazložitev je bila takšna: glasovanje o predsedniku vlade je tajno, pravica do tega se izvršuje neposredno na podlagi ustave. "Namen določbe o tajnem glasovanju je zagotoviti svobodno opredelitev poslancev ter preprečiti možnost zahtevati od posameznih poslancev pojasnila o tem, zakaj so glasovali in zakaj niso glasovali oziroma kako so glasovali, saj pri izvrševanju mandata niso vezani na kakršnakoli navodila (82. člen ustave). Tej pravici se lahko odpove le vsak posamezen poslanec, če sam javno razkrije, ali in kako je glasoval, ali tako, da sam javno pokaže glasovnico oziroma dovoli vpogled vanjo," so to utemeljevali v DZ.
Znano je. Zadnji spor na temo tajnega glasovanja v DZ je lani sprožil neuspešni kandidat za ustavnega sodnika dr. Andraž Teršek, potem ko ga poslanci niso izvolili, in razlikovanje med tajnostjo volitev in tajnostjo glasovnic po njih je pomembno tudi za ta primer.
