V Sindikatu upokojencev Slovenije so v javni razpravi o predlogu sprememb zakona o socialnovarstvenih pravicah, ki se je zaključila 15. junija, pripravili kar nekaj sprememb. Ob odpravi starostnega pogoja za dodelitev varstvenega dodatka predlagajo še, da bi pravico do njega dobili tudi upokojenci, ki živijo v domovih, in da bi se ukinila obvezna izjava odraslega otroka, da ne more preživljati svojega starša.
Starost je prvi pogoj, ne nizka pokojnina
Starost je tako po mnenju sindikata postala najpomembnejša ovira pri uveljavljanju te pravice, bolj kot socialni položaj prejemnic in prejemnikov pokojnine, četudi njihova pokojnina znaša le 300 evrov. Pri tem tudi opozarjajo, da zapletenost in nerazumevanje našega sistema socialnih prejemkov odvračata ljudi z nizkimi pokojninami, da bi za varstveni dodatek sploh zaprosili, zato predlagajo, da bi morali odgovorni uveljaviti informativni izračun varstvenega dodatka po uradni dolžnosti za vse upokojenke in upokojence s pokojnino, nižjo od 402 evra oziroma od 500 evrov. Vse podatke za to ima že danes na voljo finančna uprava, ki izračunava dohodnino, izpostavljajo. Po tem, ko bi prejeli izračun, pa bi se upravičenci do varstvenega dodatka sami odločili, ali ga želijo prejemati ali ne.
Po veljavnem zakonu lahko namreč varstveni dodatek pridobijo trajno nezaposljivi ali nezmožni za delo, ki so starejši od 63 let (ženske) ali od 65 let (moški). Starost prejemnika je tako prvi pogoj za pridobitev varstvenega dodatka. Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) je bilo letos aprila upokojencev, mlajših od 65 let, ki prejemajo pokojnino med 200 in 300 evri, skoraj 97.000. Ti tako že samo zaradi starostnega pogoja niso upravičeni do varstvenega dodatka. Varstveni dodatek je bil leta 2012 namreč spremenjen v socialni prejemek, ob čemer ga je marsikdo izgubil. Leta 2011 je bilo namreč prejemnikov varstvenega dodatka nekaj več kot 46.500, naslednje leto, ko je začel veljati novi zakon, pa je bilo teh prejemnikov le še 13.000.
Obrazec za starejše prezapleten
"Že dalj časa se soočamo s problemom siromaštva starejših, upokojenk in upokojencev, in po drugi strani s pravicami, ki jih ti imajo, da si zagotovijo socialno varnost in živijo spodobno. Po podatkih Zpiza prejema 18,8 odstotka upokojencev do 500 evrov visoko pokojnino, pokojnino v višini do 700 evrov pa čez 50 odstotkov upokojenk in upokojencev. Skoraj ena petina starejših v Sloveniji mora torej preživeti s 500 evri na mesec, medtem ko je prag revščine po zadnjih dostopnih podatkih določen pri 703 evrih," je pojasnila predsednica sindikata Francka Ćetković.
Uvede naj se informativni izračun in pošlje upravičencem
Naslednji problem je, da morajo upokojenke in upokojenci ob uveljavljanju pravice do varstvenega dodatka predložiti izjavo svojih otrok, da jih ti ne morejo preživljati. Samo izjava upravičenca do varstvenega dodatka, da ga otroci ne morejo preživljati, namreč ne zadostuje. V sindikatu zato pozivajo k umiku obvezne izjave otroka, prav tako pa opozarjajo, da mora država zagotoviti pravico do varstvenega dodatka tudi za vse upokojence, ki so v celodnevnem institucionalnem varstvu.
"Obrazec za pridobitev varstvenega dodatka je tako zapleteno napisan, da ga številni upokojenci in upokojenke ne znajo izpolniti. Zato mnogi niti ne vedo, da je znesek varstvenega dodatka omejen (trenutno na 189 evrov) in da lahko zanj zaprosijo šele, ko so izčrpali pravico do denarne socialne pomoči," dodaja Metka Roksandić iz Sindikata upokojencev Slovenije.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
