"Kdo, za božjo voljo, Miru Cerarju podtika tako zgrešene izjave," se je na Facebooku vprašal nekdanji Evropski poslanec in tudi nekdanji slovenski zunanji minister Ivo Vajgl. Cerar je namreč včeraj izjavil, da gre za notranjo zadevo Španije in da se v to naša država ne sme vmešavati.
A Vajgl se ne strinja. Pravi, da že od helsinške konference dalje kršenje človekovih pravic in demokratičnih standardov ni več notranja zadeva držav, še manj pa de je opozarjanje na te anomalije "vmešavanje v notranje zadeve" držav, ki so lahko tudi prijateljske, kot je Španija. Dodaja, da se je v minulih letih Evropska unija močno vmešavala na Poljskem in Madžarskem, ter v Romuniji in pred leti tudi v Avstriji. "Strah ima velike oči, je pa slab svetovalec," je zaključil svoj zapis Vajgl.
Hkrati Vajgl skupaj z nekdanjim predsednikom države Milanom Kučanom ter Spomenko Hribar in Rudijem Rizmanom sklicuje sestanek odbora za podporo katalonskim političnim zapornikom v Španiji. Zasedali bodo v petek dopoldne v Ljubljani.
Oglasil se je tudi novi šef stranke SMC in minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, sicer Cerarjev strankarski kolega. "Vem, kaj je nam Slovencem pomenila pravica do samoodločbe, zato me obsodba katalonskih voditeljev žalosti. Verjamem, da so sodbe skladne z načeli pravne države, ki jih zasledujemo članice EU, a to še ni garant za sobivanje. Tu manjka predvsem dialog. Upam, da ga bodo vzpostavili," je zapisal.
{twitter}https://twitter.com/PocivalsekZ/status/1184093971846434817{/twitter}
Včeraj se je na Cerarjeve besede odzval tudi sedanji Evropski poslenc in nekdanji predsednik parlamenta Milan Brglez. Ki je ob novici o Cerarjevi izjavi na Twitterju zapisal: "Včasih bi bilo bolje biti tiho."
{twitter}https://twitter.com/milan_brglez/status/1183843276543188992{/twitter}
Cerar danes še enkrat komentiral
Zunanji minister Miro Cerar se je danes ponovno odzval na najnovejše dogajanje v Kataloniji in se zavzel za dialog o ureditvi odnosov med vlado v Madridu in katalonsko vlado ter iskanje rešitev na miroljuben način. Zaporne kazni, na katere so bili v ponedeljek obsojeni nekateri katalonski voditelji, je ocenil kot stroge in visoke.
Ob tem je ob robu zasedanja ministrov EU za evropske zadeve v Luxembourgu izpostavil, da obsojenci za dosego svojih ciljev niso uporabljali nobene sile in ni prišlo do nobenih nasilnih dejanj, zato se mu zdijo kazni visoke.
"To je moja ocena in verjetno tudi mnogih v Sloveniji, ki čutimo s Katalonci na drug način kot morda katera druga država ali narodi v Evropi. Kako to doživljajo sami Španci, tisti Španci v Kataloniji, ki jih je zelo veliko, ki so bili proti takšni odločitvi, ki je bila potrjena na referendumu, to pa so zadeve, ki jih kot zunanji minister ne želim komentirati," je še dejal Cerar.
Ponovil je tudi, da se kot zunanji minister države članice EU, ki zastopa stališča Slovenije kot države, ne sme vmešavati v postopke in razsodbe sodišč demokratičnih držav, kar Španija je. Ocenil je tudi, da ne gre enačiti slovenske in katalonske osamosvojitve, saj se je Slovenija po njegovih besedah osamosvajala s ciljem, da uveljavi demokracijo, človekove pravice in pravno državo.
"Španija to pravzaprav danes je, torej pravna država, demokracija, ki varuje temeljne pravice," je dodal in se zavzel za spoštovanje enovitosti Španije, kot jo določa njena ustava.
"Še več, v skladu z lizbonsko pogodbo Evropska unija spoštuje temeljne državne funkcije držav članic, med drugim zlasti zagotavljanje ozemeljske celovitosti," je še dejal vodja slovenske diplomacije.
Dodal je, da EU in države članice družijo skupne vrednote, spoštovanje človekovih pravic in delujoč pravni sistem, vsak delujoč pravni sistem pa omogoča možnost pritožbenih postopkov, ki jih bodo obsojeni v tem primeru po Cerarjevih besedah verjetno uporabili in v njih skušali dokazati drugačno resnico. "Španija bo tudi skozi neodvisnost sodstva lahko izkazala svojo demokratičnost in zavezanost vladavini prava," je menil.
Špansko vrhovno sodišče je v ponedeljek devet katalonskih voditeljev zaradi njihove vloge v poskusu odcepitve Katalonije od Španije leta 2017 obsodilo na od devet do 13 let zapora. Obsojeni so bili zaradi vstajništva in zlorabe javnih sredstev.
