
Ljudje smo tudi bitja preteklosti, pa čeprav verjetno, sploh v modernih časih (kaj pa to je pravzaprav?), večinoma bolj gledamo v prihodnost. Psihologi dobro vedo, da nas preteklost precej določa kot osebnosti. Prihodnost je pomembna le bolj kot občutek neke gotovosti, varnosti, če ali kadar nam uspe ustvariti si pogoje, v katerih se dobro počutimo. Ali kot motiv za delo. Strah pred neznanim? Izkušnje preteklih rodov, ki so preživeli marsikaj hudega, mi pa si želimo, da bi nam bilo to prihranjeno. Seveda je na osebni ravni to najbrž drugače.
