Ob začetku poletne turistične sezone so se uresničile bojazni kranjskogorske občine in turističnih delavcev o prometnem kaosu v dolini Vrata. Veliko število vozil, ki so jih v dolini našteli minuli konec tedna, napoveduje rekorden obisk in tudi vrsto težav, ker načrtovani prometni režim po asfaltiranju ceste še ni vzpostavljen.
Cesta v dolino Vrata, ki ponuja dostop pod severno steno Triglava, je letos z asfaltiranjem doživela korenito spremembo. Lani začeti projekt protiprašne zaščite se zaključuje, potekajo še zadnja dela na ograjah in odvodnjavanju.
Prašna cesta, ki je povzročala veliko skrbi domačinom, okoljevarstvenikom, pohodnikom, alpinistom in obiskovalcem, je tako preplastena z asfaltom. Vendar pa država ni poskrbela za vzpostavitev vzdržnega prometnega režima z omejitvijo motornega prometa v dolino. "Tako na cesti vlada še večji kaos kot prej, saj je prometa še neprimerno več, prometni zamaški pa so stalnica," je opozoril predsednik Turističnega društva Dovje - Mojstrana Matjaž Podlipnik.
"Asfaltirana cesta z neurejenim prometom je še slabše od tega, kar je bilo prej. Sedaj imamo na cesti tudi tiste, ki jim je bilo prej škoda avtomobila ali kolesa, imamo vozičke, specialke, rolerje. Imamo vse, zato je kaos še večji," je prepričan Podlipnik.
Kot je navedel, se obiskovalci znajdejo ujeti na poti, lastniki parcel ne morejo do lastnih zemljišč, Aljažev dom trpi izpad prometa, turistični delavci v Mojstrani in Kranjski Gori pa so tarča jeznih obiskovalcev. "Bojimo se tudi trenutka, ko ponesrečenega v gorah ne bo mogoče pravočasno prepeljati v bolnišnico," je opozoril Podlipnik.
"Prvi vikend v juliju je pokazal trende obiska doline in lahko smo zaskrbljeni, da bo prihajalo do še večjih prometnih zamaškov in slabe volje obiskovalcev doline Vrata," je dejal tudi kranjskogorski podžupan Bogdan Janša. Kot je pojasnil, je dnevno v dolino vstopilo skoraj 700 vozil in tako se letos že v začetku turistične sezone bližajo rekordnim številkam, ki presegalo 1000 vozil na dan.
Boji se, da v letošnjem poletju stanja ne bo možno izboljšati, saj se z reševanjem te problematike neuspešno ukvarjajo že nekaj let. Kot rešitev se je kazala sprememba zakona o cestah, ki bi pristojnemu ministru omogočila klasifikacijo cest in izdajo uredbe, vendar je državni svet na novelo zakona izglasoval veto. "Vmes sta se zamenjala državni zbor in vlada, tako da sedaj ne vemo, kdaj bo znova na vrsti potrditev tega zakona, če sploh bo," je pojasnil Janša.
Druga možnost bi bila prekategorizacija ceste iz državne v občinsko, vendar se tudi to ni zgodilo. Zato prometa na cesti zaenkrat ni mogoče omejiti oziroma ceste zapreti. Za rešitev bo potreben dogovor ministrstev za infrastrukturo ter okolje in prostor.
Kot je izpostavil Podlipnik, so razočarani nad na pol opravljenim delom in zahtevajo takojšnjo ureditev prometnega režima. Da je treba takoj po asfaltiranju vzpostaviti vzdržen prometni režim, je ves čas opozarjal tudi javni zavod Triglavski narodni park (TNP). Kljub temu je bilo v naravovarstvenem soglasju določeno, da je režim mogoče urediti tudi šele v enem letu po asfaltiranju.
Občina se vseeno trudi izpolnjevati svojo nalogo pri vzpostaviti prometnega režima že v tem letu. V dolino Vrata je s pomočjo sredstev TNP vzpostavila javni avtobusni prevoz. "Vendar nam to v tej gneči pravzaprav nič ne pomaga, ker avtobus zaradi težav v logistiki zaradi srečevanja in umikanja stalno zamuja," je povedal Janša.
Na Direkciji RS za infrastrukturo, ki upravlja s cesto, nameravajo ob zaključku projekta asfaltacije sredi julija namestiti elektronski števec prometa in prikazovalnik, ki bo obveščal obiskovalce o tem, da so parkirišča v dolini polna. Tako bodo obiskovalci lahko premislili, ali bodo vseeno šli v dolino s svojim avtom, ali pa bodo izbrali javni prevoz oziroma se odločili za obisk kakšne druge točke v parku.
Kot edino možnost za dejansko ureditev prometa direktor TNP Tit Potočnik vidi zaprtje ceste v dolino za osebna vozila, ko bo parkirišče v Vratih polno. Dostopnost bi zagotavljali z javnim prevozom, organiziranim s parkirišč v Mojstrani, kjer bo občina na območju nekdanje železniške postaje uredila 140 parkirnih mest.
