
Občine (severo)vzhoda države so v povprečju ustaljeno slabše glede na zdravstveno stanje prebivalcev v primerjavi z zahodom. Tudi zadnja, posodobljena primerjava podatkov NIJZ "Zdravje v občini" po petih letih analiz to še potrjuje. "Razlogi so tesno povezani s socialnoekonomskimi dejavniki, od stopnje izobrazbe, možnosti zaposlitve, dostopnosti do osnovnih zdravstvenih storitev. Pomemben je tudi vedenjski slog posameznika, torej prehranjevalne navade, redna telesna dejavnost, uživanje alkohola, kajenje ... A slog je včasih pogojen s socialnoekonomskimi dejavniki in ni vedno stvar izbire," ocenjuje specialist javnega zdravja Christos Oikonomidis iz mariborske enote NIJZ. Faktorjev vpliva na zdravje je seveda še več, tudi naravne danosti okolja, v katerem posameznik biva, prevladujoče dejavnosti, torej delo, ki ga nekdo opravlja. NIJZ je sicer v zadnjem prerezu stanja zaznal izboljšave: manj je bolnišničnih obravnav zaradi astme pri otrocih in mladostnikih ter klopnega meningoencefalitisa, manj jih je prejelo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka in duševnih težav, postopno se zmanjšuje število samomorov pa tudi bolnišničnih obravnav zaradi bolezni, neposredno pripisljive alkoholu. Slabši trendi, ki jih zaznavajo, pa so: v dobri polovici občin se je povečal delež prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni, višje je število srčnih kapi in zlomov kolka pri prebivalcih, starejših od 65 let, ter novih obolelih za rakom, ki ne vključuje nemelanomskih kožnih rakov. Že peto leto zapored opažajo naraščanje bolniške odsotnosti, saj se je v primerjavi z letom 2016 povečala v kar 88 odstotkih občin in se v povprečju zvišala s 13,7 na 16,4 dneva na zaposlenega prebivalca. Poseben problem so dolgotrajne bolniške. Najvišja zabeležna v Sloveniji je bolniška odsotnost v občini Črna na Koroškem (kar 40 koledarskih dni, četudi na statistiko deloma vpliva manjši delež delovno aktivnih in malo prebivalcev). To odstopanje je povezano tako z industrijsko značilnostjo regije, del prispeva še Center za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV), kjer je bolniških odsotnosti zaposlenih veliko.
V Podravju je letos zabeleženih malo več novih obolelih za rakom kot lani, ampak še pod državnim povprečjem. Podpovprečna je tudi odzivnost v državna presejalna programa Svit in Zora. Izstopa mariborska občina. A v Podravju je manj hospitaliziranih otrok in mladostnikov zaradi astme in klopnega meningoencefalitisa, ki na primer še vedno negativno odstopa na Koroškem, manj je tudi hospitaliziranih zaradi bolezni, neposredno povezanih z alkoholom. Oikonomidis izpostavlja odzivnost v programih za zgodnje odkrivanje raka v Podravju - Dora, Svit in Zora. "V Podravju so zelo dobri rezultati za program Dora. Prebivalci Podravja so dosegli skoraj 80-odstotno odzivnost, kar je krepko nad republiškim povprečjem. Odzivnost posameznikov pri programih Svit in Zora je pod republiškim povprečjem. Kar je nekoliko presenetljivo, je odzivnost znotraj mestne občine Maribor, ki je vsekakor pod pričakovanjem in se giblje celo precej nižje, kot je regijsko povprečje. Pričakovali bi, da je urbana ozaveščenost v mestnem okolju višja, a to se tu ne kaže," je analiziral Oikonomidis. Če primerjamo odzivnost posameznikov na Svit in Zoro v občinah Maribor in Ptuj, je ta v najstarejšem mestu odlična, višja od povprečja. Zakaj je tako slaba v Mariboru? "Programi so enako promovirani, brezplačni, izvajajo se v bolnišnici na Ptuju in v UKC Maribor. Odzivnost je odvisna od posameznikov. Očitno bo treba izboljšati dostopnost in dosegljivost teh programov v Mariboru in ves čas ozaveščati o njih. Preventiva je tek na dolge proge. Včasih gre boljše, včasih slabše, ampak graditi moramo več let," je dodal Oikonomidis.
Skrb na strani prebivalcev in lokalnih skupnosti
V Pomurju in na Koroškem negativno izstopa čezmerna teža otrok in mladostnikov, najvišji delež pretežkih otrok in mladostnikov je sicer v spodnjeposavski regiji, najnižji pa v osrednjeslovenski. Pomembne za izboljšanje so vzpostavljene lokalne skupine, v katerih skrbijo za gibanje in promovirajo zdrav življenjski slog. V Pomurju je umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni večja, največ smrti in dolgotrajne prizadetosti povzročata srčna in možganska kap. Najizrazitejši dejavniki tveganja so zvišan krvni tlak, zvišan holesterol in kajenje; podatki že nekaj let kažejo na večjo ogroženost ljudi, a počasi se izboljšuje, pravi Ema Mesarič iz Društva za zdravje srca in ožilja za Pomurje. Podatki za Celjsko precej presenečajo. Tako v Celju nič kaj pogosteje, deloma celo manj, zbolevajo za rakavimi obolenji, se pa še vedno slabše odzivajo na povabila v programu Svit. To celjski župan Bojan Šrot zadnja leta velikokrat poudarja, ko nanese tema na onesnaženost kotline. So pa v zadnjem letu močno napredovali na lestvici, ki meri vključenost občanov v sistem pomoči na domu, čemur gre pripisati brezplačnem, a časovno sicer omejenemu programu Dolgotrajna oskrba. A kot ob tem vedno poudarja primarijka Nuša Konec Juričič iz celjske enote NIJZ, je treba ne glede na kazalnike zdravja v mestni občini Celje, ki so večinoma v povprečju, še naprej skrbeti za zmanjšanje vpliva okoljskih dejavnikov (tako starih bremen kot novih). "Ta skrb je tako na strani prebivalcev - ki naj čim bolj upoštevajo načela zdravega načina življenja, priporočila v zvezi z osebno higieno in izogibanjem bivanja na prostem ob večjih onesnaženjih zraka, jutranjim prezračevanjem bivalnih prostorov, gojenjem vrtnin na priporočenih območjih z nižjo vsebnostjo težkih kovin in druga priporočila, ki naj bodo javno dostopna - kot na strani lokalne skupnosti in države v smislu doslednega izvajanja zakonodaje, spremljanja stanja okolja ter priprave in izvajanja ustreznih sanacijskih ukrepov." Tudi drugod po regiji podatki večinoma ne izstopajo od povprečja. V Gornjem Gradu sicer negativno izstopajo po številu bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu, obenem so tam zabeležili več prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji. Na Polzeli številčno nekoliko izstopajo uporabniki marihuane, v Podčetrtku pa presenetljivo negativno izstopajo po številu samomorov. Enako velja za Vitanje, kjer pa jih dodatno nekoliko več kot druge občine pestijo težave zaradi klopnega meningoencefalitisa.