V konkretnem primeru občine Trebnje so ustavni sodniki odpravili določilo odloka o izdajanju občinskega glasila, ki je političnim strankam omogočal brezplačno oglaševanje. Hkrati je ustavno sodišče zavrglo podobni pobudi za občini Pivka in Moravske Toplice ter zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti odlokov mestnih občin Ljubljana in Maribor glede oddajanju poslovnih in parkirnih prostorov in določanja najemnin, saj so vse omenjene lokalne skupnosti nepravilnost še pred odločanjem odpravile.
Kot je razvidno iz odločbe ustavnega sodišča, so revizorji računskega sodišča ustavno pobudo vložili po izvedbi postopka revizije pravilnosti poslovanja dvanajstih političnih strank v letu 2014. Odloka obeh mestnih občin naj bi po njihovem političnim strankam omogočala najem poslovnih prostorov v občinski lasti po znižani najemnini, s čimer sta jih postavljala v ugodnejši položaj v primerjavi z drugimi najemniki.
V ostalih treh občinah pa so strankam in listam, zastopanim v občinskih svetih, omogočali brezplačno objavo promocijskih vsebin oziroma oglasov v občinskem glasilu, kar jih je prav tako postavljalo v ugodnejši položaj v primerjavi z ostalimi naročniki storitev. Računsko sodišče je prepričano, da imata obe ugodnosti, nižja najemnina in brezplačno oglaševanje, pravno naravo drugega nedenarnega prispevka iz zakona o političnih strankah, zato je takšna pravna ureditev v nasprotju s prepovedjo financiranja političnih strank.
Ne zakon o volilni in referendumski kampanji ne zakon o medijih ne določata, da bi bilo dovoljeno v tiskanih medijih brezplačno objavljati predvolilne oglaševalske vsebine.
Trebanjska občina je zatrjevala, da njihov odlok ni v neskladju z zakonom o političnih strankah, saj naj bi računsko sodišče spregledalo pogoj, da bi moral politično stranko postavljati v ugodnejši položaj kot druge naročnike storitev oziroma kupce blaga, do česar pa ni prišlo, saj je večina vsebine njihovega glasila objavljena brezplačno, izjema so zgolj oglasna sporočila. Po njihovem objav političnih strank ni mogoče šteti za slednja, saj so po vsebini primerljive z objavami javnih zavodov, krajevnih skupnosti, društev in drugih organizacij, katerih glavni namen ni oglaševanje, pač pa obveščanje občanov o družbenem življenju. Prav tako po mnenju vodstva občine odlok ni v neskladju z zakonom o volilni in referendumski kampanji.
Ustavni sodniki so ocenili, da je stališče občine, po katerem objav političnih strank v občinskem glasilu ni mogoče šteti za oglaševalske vsebine, neutemeljeno, saj da pravne narave objav v lokalnem glasilu ni mogoče določiti na podlagi občinskega odloka, pač pa zgolj na podlagi meril medijskega zakona. Kot so zapisali, so objave v medijih eden od pomembnejših načinov delovanja političnih strank, ki služijo pridobivanju podpore in posledično cilju osvojitve oblasti ter uresničevanju političnega programa stranke. Namen objav v medijih je zato izključno politično-propaganden, saj skuša vplivati na mnenje oziroma podporo volivcev v korist stranke, ki se v mediju oglašuje.
Zato te objave sledijo želji po ustvarjanju čim boljšega ugleda in dobrega imena politične stranke v javnosti in imajo pravno naravo oglaševalskih vsebin s politično vsebino, meni ustavno sodišče in ob tem dodaja, da takih objav ni mogoče uvrstiti med programske vsebine brez pravne narave oglasov, ti pa so plačljivi.
